Skoči do osrednje vsebine

Pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah

Tujci lahko na podlagi 68. člena Ustave Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba.

Tujci, tj. tuji državljani in pravne osebe s sedežem v tujini, so v Republiki Sloveniji glede na možnost pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah razvrščeni v naslednje skupine:

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne potrebujejo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti:

Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti:

  • državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Severna Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija, Ukrajina, Republika Moldavija, Bosna in Hercegovina).

Tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja ob pogoju obstoja vzajemnosti:

  • državljani in pravne osebe iz vseh ostalih držav, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (med drugim tudi Ljudska republika Kitajska in Ruska federacija).

Postopek ugotavljanja vzajemnosti

Postopek se začne na zahtevo tujca, ki želi pridobiti lastninsko pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji.

Vlogi mora vlagatelj priložiti:

  • overjeno kopijo osebnega dokumenta, iz katerega so razvidni naslednji podatki: osebno ime, datum rojstva in državljanstvo tuje fizične osebe,
  • listino, s katero izkazuje pravico do ugotovitve vzajemnosti,
  • potrdilo o plačilu upravne takse v višini 22,60 evrov (upravno takso lahko zavezanec plača osebno v vložišču na sedežu ministrstva za pravosodje ali s položnico z nakazilom na račun: 01100-1000315637; sklic SI 11 20303-7111002-2019, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana),
  • če ima tujec dvojno državljanstvo, tudi original ali overjeno kopijo dokazila o zadnjem stalnem prebivališču,
  • če tujec nima državljanstva nobene države, tudi izjavo o tem, ali naj se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel tujec zadnje stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji,
  • če pravni red države tujca ni enoten (npr. Bosna in Hercegovina), tudi original ali overjeno kopijo dokazila o zadnjem stalnem prebivališču v tej državi.

Tabele o obstoju vzajemnosti po državah