Projekti in programi

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.

V okviru evropskega programa EU4Health je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov za oddajo projektov za krepitev koncepta "eno zdravje". Slovenija je prijavila projekt Spremljanje virusov influence A pri pticah, sesalcih in okolju (angl. Influenza A Viruses Surveillance in Birds, Mammals, and Environment – IAVSur – BME).

Namen projekta je na naprednih informacijskih orodjih izdelati nov informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem upravljanju in vodenju (KUV) v Republiki Sloveniji. Programska zasnova, na katero bodo vsebinsko preneseni obstoječi moduli ISPO, bo nadgrajena z moduli kritična infrastruktura (KI), obrambno načrtovanje (ON) in podpora države gostiteljice (PDG).

Namen projekta je dopolniti informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem vodenju in upravljanju (KUV) z zagotovitvijo rešitev za vizualizacijo prostorskih in drugih podatkov ter izbranih dogodkov v skupno situacijsko sliko. Ta bo omogočala hitrejši vpogled v krizni situacijo in zato podporo odločevalcem na različnih ravneh ter v različnih kriznih situacijah.

Kartografski podatki so osnovni sloj v informacijskih sistemih za podporo odločanju in v situacijskih slikah. Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25 000 bodo prvi in najbolj precizen nivo na državni ravni, kar bo podprlo procese načrtovanja in usklajevanja izvajanja aktivnosti akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni.

Na področju kritične infrastrukture Ministrstvo za obrambo kritičnim subjektom zagotavlja podporo, zlasti v smislu strokovne pomoči in organizacije usposabljanj na temo odpornosti. Nabor primernih usposabljanj odraža dejanske potrebe subjektov, v oviru projekta USPOZKI pa se izvedena usposabljanja sproti analizira, nadgrajuje in prilagaja za nadaljnjo izvedbo ali uporabo v e-učilnici.

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.

V skladu s prvim odstavkom 136. člena Energetskega zakona (v nadaljnjem besedilu: EZ-2) lahko država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje različnih naložb in aktivnosti, neposredno povezane s temi naložbami.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.