Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)
Foto: Geodetska uprava
2021–2026
Projekt prinaša digitalizacijo poslovanja ter povezavo prostorske, zemljiške in okoljske politike, ki bo izboljšala poslovno in investicijsko okolje ter spodbudila trajnostne investicije za gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo.
Skupna vrednost investicije Zeleni slovenski lokacijski okvir je 48 milijonov evrov. Projekt je financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost (v vrednosti 33,5 milijonov evrov) in 8,5 milijonov evrov iz Podnebnega sklada.
Projekt se izvaja v treh fazah v obdobju od 2022 do 2026.
Izvajalci projekta
Projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) v obdobju 2021–2026 v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvajajo Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV).
Organizacijska shema
Zaradi obsežnosti je projekt razdeljen na osem projektnih skupin, in sicer na dve horizontalnih in šest vertikalnih. Organizacijsko shemo projekta sestavlja tudi glavni Projektni svet. Horizontalni skupini sta Projektna skupina za geoinformatiko in Projektna pisarna. Vertikalne projektne skupine pa so GURS projektna skupina za geodezijo in nepremičnine, MNVP projektna skupina za prostor – Direktorat za prostor in graditev (DzPG), MNVP projektna skupina za vode – Direktorat za vode (DzV), DRSV projektna skupina za vode, MOPE projektna skupina za okolje - Direktorat za okolje (DzO) in ARSO projektna skupina za naravo in monitoring.
Organizacijska shema | Avtor: Geodetska uprava
Rešitev za slovenske razvojne izzive na področju prostora, voda, narave, okolja in nepremičnin
Projekt odgovarja na izzive, ki jih zadnja desetletja prinašajo posledice suburbanizacije in razpršene gradnje. Z digitalizacijo področij prostora, voda, narave, okolja in nepremičnin ter skrbjo za varovanje okolja načrtuje uporabo sodobnih lokacijskih storitev za podporo umeščanju investicij v prostor.
Cilj: Horizontalna digitalna povezanost
Horizontalna digitalna povezanost prostora, voda, narave, okolja in nepremičnin bo omogočila pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom ter manjšo pozidanostjo novih zemljišč in s tem povečano odpornost na podnebne spremembe.
Ključni rezultati, načrtovani do 2026
- Povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo tako, da bodo med seboj povezani ključni procesi in podatkovne zbirke sistemov prostora, okolja, voda in narave.
- Odpreti in omogočiti dostope do digitalnih podatkov in storitev.
- Vzpostaviti okolje za lokacijske in druge storitve.
- Vzpostaviti četrto komponento državnega koordinatnega sistema kot osnovo za digitalizacijo in zagotoviti manjkajoče digitalne podatke državne prostorske in okoljske podatkovne infrastrukture (topografija, Lidar, gospodarsko javno infrastrukturo, etažni načrti).
Časovnica izvedbe
Projekt se izvaja v treh fazah:
2021 – 2022
Vzpostavitev organizacijske infrastrukture, priprava dokumentacije in modernizacija opreme. Priprava dokumentacije za vzpostavitev regionalnih infrastruktur za povezavo med državo in občinami. Priprava javnih naročil na področju digitalizacije ključnih podatkovnih zbirk.
2023 – 2024
Vzpostavitev prvega dela infrastrukture in izvedba javnih naročil za dopolnitev prostorskih in podatkovnih zbirk na državni ravni. Izdelani skupni šifranti, registri, osnutek modela za 4D državni koordinatni sistem (DKS). Izvedba javnih naročil na področju povezovanja procesov ključnih informacijskih sistemov ter platforme in storitev. Izobraževanje uporabnikov.
2025 – 2026
Povezava procesov na področju prostora, okolja, voda in narave. Vzpostavitev okolja in razvoj storitev, povezanih s procesi. Vzpostavitev enotne platforme in vstopne točke za zeleni in digitalni prehod gospodarstva na področju investicij v prostor. Vzpostavitev sistema vizualizacije podatkov. Povezava lokalne in državne podatkovne infrastrukture (povezane evidence na področju prostora na lokalni in državni ravni). Izobraževanje uporabnikov.
Naložba je del ukrepov slovenskega načrta, ki ga financira Mehanizem za okrevanje in odpornost.
