Strategija razvoja nevladnih organizacij do 2030 in Strategija razvoja prostovoljstva do 2030

Strategija razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do leta 2030

Strategija vsebinsko predstavlja nadaljevanje Strategije o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Nevladne organizacije v Republiki Sloveniji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju socialnih, kulturnih, okoljskih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, športnih, turističnih in drugih storitev. Z izvajanjem raznovrstnih programov in projektov pomembno prispevajo k družbeni blaginji. Pogosto zapolnjujejo vrzeli, ki jih javni sektor ne zmore učinkovito nasloviti, ter nastopajo kot močni zagovorniki človekovih pravic in temeljnih demokratičnih vrednot.

Glavni cilji:

1.     Okrepitev sodelovanja države in lokalnih skupnosti z NVO pri oblikovanju, izvajanju in monitoringu predpisov in politik (promocija krepitve vloge NVO pri načrtovanju in pripravi strateških in razvojnih dokumentov; podpora zagovorniškim organizacijam; podpora horizontalnim in regionalnim stičiščem; podpora vsebinskim mrežam);

2.     Okrepitev učinkovitosti, transparentnosti in stabilnosti javnega financiranja NVO (preučitev tematike podeljevanja statusov skladno z revizijo Računskega sodišča 2023;  objava ustanovitvenih aktov in letnih poročil na spletu; poenotenje prakse upravnih enot v zvezi z registracijo društev; predlaganje in obravnava iniciativ NVO in resorjev, ki bi NVO spodbujale k prevzemanju javnih storitev in kakovostnemu izvajanju storitev v javnem interesu; sodelovanje MOPE z NVO ter drugimi deležniki na področju okolja, narave in prostora; sodelovanje MK z NVO na področju kulture, proaktivno spodbujanje transparentnega delovanja NVO; diseminacije rezultatov in komuniciranja družbenih učinkov; učinkovito vodenje razpisnih postopkov, proučitev možnosti za digitalizacijo procesov javnih razpisov; gospodarno upravljanje Sklada za razvoj NVO, spodbujanje razpršitve virov za delovanje NVO in podpora NVO-jem pri prijavah na razpise Evropske kohezijske politike);

3.     Okrepitev zmogljivosti družbenega inoviranja  in razvoja storitev v NVO (spodbujanje zaposlovanja v NVO; zagotoviti sredstva za razvoj in investicije, da bi omogočili razvoj koristnih in učinkovitih storitev oz. nadgradnjo obstoječih; povečati število zaposlenih v NVO; sofinanciranje lastnega deleža pri EU in EFTA razpisih; sofinanciranje lastnega deleža pri EU projektih programa Ustvarjalna Evropa; sofinanciranje projektov Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ki bodo odobreni s področja okoljskih in podnebnih ukrepov; sofinanciranje lastnega deleža pri EU razpisih na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči).

Strategija je bila oblikovana na vključujoč in pregleden način, ob sodelovanju predstavnikov ministrstev, nevladnih in prostovoljskih organizacij, akademske sfere, zasebnega sektorja ter širše zainteresirane javnosti. V končno različico strategije so vključena tudi priporočila in predlogi, zbrani v okviru javnih posvetovanj in tematskih delavnic, kar dodatno prispeva k njeni vsebinski celovitosti in legitimnosti.

Strategija razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030

Prostovoljstvo predstavlja eno izmed osrednjih vrednot sodobne družbe, saj pomembno prispeva k utrjevanju socialne kohezije in solidarnosti, spodbuja aktivno državljanstvo ter podpira trajnostni razvoj skupnosti. V Republiki Sloveniji ima prostovoljstvo dolgoletno in bogato tradicijo ter že vrsto let pomembno vpliva na številna področja družbenega življenja. Tudi Strategija razvoja Slovenije 2030 prepoznava pomen prostovoljstva kot enega bistvenih elementov za dosego dostojnega življenja za vse. V tem okviru strategija izpostavlja dva osrednja vidika: prostovoljstvo kot samostojno in pomembno družbeno vrednoto ter vlogo prostovoljstva in prostovoljskih organizacij pri učinkovitem odzivanju na aktualne družbene izzive, kot so osamljenost, naraščajoče težave na področju duševnega zdravja, staranje prebivalstva, oboroženi konflikti, podnebne spremembe ter naravne nesreče. Strategija vsebinsko predstavlja nadaljevanje Strategije o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, v delu.

Glavni cilji Strategije razvoja prostovoljstva do leta 2030:

1.     Stabilno in trajnostno okolje za prostovoljske organizacije (večletni javni razpisi, zavarovanje prostovoljcev, sprememba pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku)

2.     Krepitev operativnih in upravljavskih zmogljivosti (krepitev podpornega okolja)

3.     Povečanje števila prostovoljcev in zagotavljanje kvalitetne prostovoljske izkušnje (upravičenost stroškov supervizije za mentorje, profesionalizacija mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva, spodbujanje prostovoljstva med starejšimi zaposlenimi, promocija prostovoljstva, izvedba usposabljanj)

4.     Večja prepoznavnost in pomen prostovoljstva (promocija družbenih učinkov prostovoljstva, podeljevanje državnih priznanj, sodelovanje prostovoljskih organizacij v Svetu za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, nacionalna raziskava o prostovoljstvu, analize o vrstah prostovoljskega dela na področju socialnega varstva, krepitev kakovosti in razvoja prostovoljstva na področju kulturne dediščine, uveljavitev prostovoljstva v šolah)

5.     Prostovoljski programi za reševanje družbenih izzivov (spodbujanje različnih oblik prostovoljstva in prostovoljstva za obravnavanje  družbenih izzivov, spodbujanje sodelovanja med prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, krepitev prostovoljskih organizacij za povečanje odpornosti družbe, spodbujanje prostovoljstva kot preventivnega dejavnika duševnega zdravja)

Strategija je bila oblikovana na vključujoč in pregleden način, ob sodelovanju predstavnikov ministrstev, nevladnih in prostovoljskih organizacij, akademske sfere, zasebnega sektorja ter širše zainteresirane javnosti. V končno različico strategije so vključena tudi priporočila in predlogi, zbrani v okviru javnih posvetovanj in tematskih delavnic, kar dodatno prispeva k njeni vsebinski celovitosti in legitimnosti.