Digitalna preobrazba

Evropsko gospodarstvo bo hitreje okrevalo po pandemiji covida-19, če bo temeljilo na digitalni preobrazbi. Zato so bile digitalna preobrazba, digitalne tehnologije in kibernetska varnost prednostne naloge slovenskega predsedstva.

Podprli smo razvoj, ki bo EU zagotavljal večjo digitalno avtonomijo in hitrejše zmanjševanje zaostanka za vodilnimi v svetu. To vključuje izboljšanje povezljivosti, razvoj varne, učinkovite in odporne digitalne infrastrukture, vključno s 5G, varen in odprt splet, odpornost na kibernetske in hibridne grožnje, izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, boljšo dostopnost digitalnih javnih storitev ter vzpostavitev ugodnega okolja za razvoj, testiranje in uporabo novih tehnologij.

Za uresničevanje ciljev digitalne preobrazbe in avtonomije Unije sta v času slovenskega predsedovanja bili še posebej pomembni področji umetne inteligence in podatkov. Ključnega pomena je ustvariti visoko stopnjo zaupanja v umetno inteligenco, ki bo osredotočena na človeka. Bolje moramo izkoristiti izjemen potencial podatkov za razvoj izdelkov in storitev zagonskih ter malih in srednjih podjetij. Prav tako moramo preprečiti izpostavljanje državljanov vse večjim tveganjem in škodljivim posledicam na spletu in narediti nadzor nad velikimi platformami učinkovitejši. Pomembna naloga slovenskega predsedstva je bila tudi krepitev odpornosti in učinkovitega odzivanja na velike kibernetske napade in krize, vključno z boljšim vključevanjem kibernetskega vidika v celostno krizno odzivanje.

V času slovenskega predsedovanja je bilo število zakonodajnih aktov s področja digitalizacije precejšnje. Osredotočili smo se na naslednje: Akt o umetni inteligenci, Akt o upravljanju podatkov, Paket digitalnih storitev in trgov, Uredba o mobilnem gostovanju in Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (NIS 2 direktiva). Te zakonodajne akte smo obravnavali kot prednostno nalogo in si prizadevali doseči čim večji napredek v Svetu.

Boljše pravno urejanje

Prednostna naloga slovenskega predsedstva na področju boljšega pravnega urejanja je bila krepitev odpornosti in odzivanja na krize v EU z oblikovanjem zakonodaje, ki je prijazna do inovacij in je odporna na prihodnje izzive.

V skladu s sklepi Sveta EU o regulativnih peskovnikih in določbami o eksperimentiranju smo razpravljali o izkušnjah, ki jih je zbrala Evropska komisija. Prav tako smo obravnavali ocene učinka predpisov v Svetu in Sporočilo Evropske komisije o boljšem pravnem urejanju.

Izboljšanje učinkovitosti v javni upravi

Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v javni upravi sta bili vodilni temi našega predsedovanja.

Za starejše zaposlene je treba najti rešitve za njihov postopen prehod iz zaposlitve v upokojitev ter čim bolje izkoristiti njihove izkušnje in znanje, hkrati pa zagotoviti učinkovit prenos znanja na mlajše generacije. Prav tako je treba razviti strategijo upravljanja talentov, da v javno upravo vpeljemo nova in potrebna znanja in veščine. Poiskati moramo načine, kako lahko javna uprava postane privlačen delodajalec, kako pritegne zaposlene s pravo mešanico znanj in veščin, jih zaposli, jim pomaga k hitremu napredovanju v okviru ustaljenih programov in jih zadrži v delovnem okolju.

Slovenija sodeluje z OECD pri pripravi študije, ki bo predstavila trende, najboljše prakse in priporočila za učinkovito ravnanje s starejšimi in talenti v javnih upravah Evropske unije. Prav tako bo študija nudila model s konkretnimi ukrepi za Slovenijo. O vseh teh vprašanjih bomo razpravljali na srečanjih neformalne mreže javnih uprav EU (EUPAN).