C1K4 - Trajnostna mobilnost
Cilj reform in naložb komponente Trajnostna mobilnost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.
Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa
Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo covida-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 odstotkov.
Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da se bo njegova uporaba po pandemiji povečala. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi.
Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa.
Načrtovani rok za dosego mejnikov/ciljev reforme: 30. junij 2025
Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva
Cilj reforme je podpreti uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v sektorju prometa. Z reformo bo vzpostavljen sistem za strateško načrtovanje in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, izvedena integracija prometa v elektroenergetski sistem in vzpostavljeno financiranje prometa brez emisij.
Z reformo bo vzpostavljen nacionalni mehanizem spodbud za vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva z vzpostavitvijo sistema za strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe); s pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitev nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter z uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.
Reforma bo izvedena z uveljavitvijo Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.
Načrtovani rok za dosego mejnikov/ciljev reforme: 31. december 2025.
Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - naložba
Cilj naložbe je spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči s pomočjo povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture. Cilj naložbe je tudi izboljšanje dostopnosti železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi.
Izbrani projekti bodo izboljšali prevozne storitve tako za potniški kot tudi tovorni promet, in sicer z:
- nadgradnjo večjih železniških postaj na regionalnem omrežju - Grosuplje, Domžale in Nova Gorica;
- nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana - Divača,
- nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana - Jesenice,
- nadgradnjo železniške postaje Ljubljana – faza A (železniški nadvoz Dunajska) in
- nadgradnjo dela regionalnih železniških prog Jesenice - Sežana in sicer v odsekih Bled Jezero–Bohinjska Bela, Bohinjska Bela–Nomenj in Prevalje - državna meja.
Načrtovani rok za dosego mejnikov/ciljev naložbe: 30. junij 2026.
Ocenjena vrednost naložbe: 521,2 milijona evrov, od tega 368,96 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Končni prejemnik sredstev: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Digitalizacija cestne infrastrukture - naložba
Cilj naložbe je zagotavljati zanesljive informacije o prometnem sistemu, da se izboljšata pridobivanje in izmenjava prometnih podatkov o stanju prometne infrastrukture in gibanju vozil v realnem času. Naložba bo zagotovila boljšo interoperabilnost sistemov za upravljanje prometa, vzpostavljena bo napredna IT infrastruktura za vizualizacijo podatkov, vključno s prikazom GIS podatkov oziroma zemljevida Slovenije. Ti podatki bodo dostopni vsem nadzornim centrom, ki bodo s svojimi sistemi usklajeno izvajali ukrepe za izboljšanje pretočnosti prometa in optimizacijo razmer v prometu..
Naložba obsega:
- digitalizacijo 70 kilometrov cest. Med drugim bo vključevala nadgradnjo optičnega omrežja in nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov o prometu v realnem času, vključno s simulacijskim orodjem za načrtovanje, nadzor in napovedovanje prometa na avtocestnem omrežju ter aplikativnimi orodji za uporabnike. Z omogočanjem prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času se pričakuje, da bo lahko upravljavec prometa preprečil nesreče in zastoje ter zmanjšal emisije;
- nadgradnjo Regionalnega nadzornega centra Ljubljana (DARS) in Centra za upravljanje in vodenje prometa (CUVP, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo), ki je pristojen za promet na državnih cestah. Vzpostavljene bodo nova strežniška infrastruktura in delovne postaje, nameščene bodo komponente KVM sistema, ki omogoča centraliziran dostop do vseh aplikacij, ter del video stene, namenjene skupni rabi med DARS in CUVP. Celotna nadgradnja bo prispevala k dvigu kakovosti storitev nadzora in vodenja prometa.
Načrtovani rok za dosego mejnikov/ciljev naložbe: 31. marec 2026.
Ocenjena vrednost naložbe 19,4 milijona evrov, od tega 12,52 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.
Končni prejemniki sredstev: DARS in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba
Cilj naložbe je sofinancirati vzpostavitev polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Naložba vključuje 368 polnilnih mest za električna vozila za splošno uporabo. Dodatnih 80 polnilnih mest bo v državni lasti in namenjenih uporabi za izvajanje upravnih nalog.
Na podlagi predhodno izvedene analize obstoječega stanja in prihodnjih potreb po tovrstni infrastrukturi bodo opredeljena kritična območja, v katera bodo finančne spodbude prednostno usmerjene, s čimer bomo zagotovili ustrezno geografsko razpršenost polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu.
Načrtovani rok za dosego mejnikov/ciljev naložbe: 31. december 2025.
Ocenjena vrednost naložbe: 9,46 milijona evrov, od tega 7,75 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Končni prejemniki sredstev: občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava, ožji javni sektor (državna uprava).
