C1K4 - Trajnostna mobilnost
Cilj reform in naložb komponente Trajnostna mobilnost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo cestnega prometa.
Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa
Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo COVID-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 %.
Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da bo lahko okreval po pandemiji. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi. Cilj reforme je bistveno izboljšati standard dostopnosti javnega prometa.
Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa.
Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva
Cilj reforme je podpreti uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v sektorju prometa. Z reformo bo vzpostavljen sistem za strateško načrtovanje in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, izvedena integracija prometa v elektroenergetski sistem in vzpostavljeno financiranje prometa brez emisij.
Z reformo bo vzpostavljen nacionalni mehanizem spodbud za vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva z vzpostavitvijo sistema za strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe); s pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitev nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter z uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.
Reforma bo izvedena z uveljavitvijo Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.
Pristojenjza izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - naložba
Cilj tega ukrepa je povečati zmogljivosti železniške infrastrukture.
Ukrep zajema nadgradnjo železniških postaj - Grosuplje, Domžale, Nova Gorica in Ljubljana - faza A (železniški nadvoz Dunajska) ter rekonstrukcijo 49 kilometrov železniških prog Kranj - Jesenice in Ljubljana - Brezovica - Borovnica.
Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost: 292,6 milijona evrov.
Pristojna za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Končni prejemnik sredstev: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Digitalizacija cestne infrastrukture - naložba
Cilj tega ukrepa je vzpostaviti sistem za usklajevanje in izboljšanje prometnega toka. Ta ukrep zajema 70 kilometrov cest, pokritih s sistemom za nadzor in vodenje prometa, ter novo opremo za center za centraliziran nadzor nacionalnih cest in avtocest.
Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost: 12,52 milijona evrov.
Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.
Končna prejemnika sredstev: DARS in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba
Cilj naložbe je sofinancirati vzpostavitev polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Naložba vključuje 368 polnilnih mest za električna vozila za splošno uporabo. Dodatnih 80 polnilnih mest bo v državni lasti in namenjenih uporabi za izvajanje upravnih nalog.
Na podlagi predhodno izvedene analize obstoječega stanja in prihodnjih potreb po tovrstni infrastrukturi bodo opredeljena kritična območja, v katera bodo finančne spodbude prednostno usmerjene, s čimer bomo zagotovili ustrezno geografsko razpršenost polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu.
Ocenjena vrednost naložbe: 9,46 milijona evrov, od tega 7,75 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Končni prejemniki sredstev: občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava, ožji javni sektor (državna uprava).
