Skoči do osrednje vsebine

Načrt za okrevanje in odpornost naslavlja tudi izzive, povezane z učinkovitostjo upravljanja javnega sektorja in širše z upravnim bremenom. Cilji reform in naložb komponente Učinkovite javne institucije so izboljšati učinkovitost plačnega sistema v javnem sektorju, izboljšati poslovno okolje s poenostavitvijo zakonodaje in predpisov ter reformami gradbene in prostorske zakonodaje ter izboljšati profesionalizacijo, digitalizacijo in konkurenco v sistemu javnih naročil.

Odpravljanje administrativnih ovir - reforma

Cilj reforme je zmanjšati upravno breme za podjetja in državljane, znižati stroške upravnih postopkov in poenostaviti s tem povezano zakonodajo v Sloveniji.

Reforma je sestavljena iz začetka veljavnosti Zakona o debirokratizaciji, tj. paketa zakonodajnih sprememb, namenjenih poenostavitvi zakonodaje. Po javnih posvetovanjih, tudi z državljani, predstavniki podjetij, sindikati, občinami in drugimi, je začel veljati tudi drugi debirokratizacijski paket. Drugi paket se osredotoča na poenostavitev zakonodaje, nastale pred osamosvojitvijo.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme je bil dosežen v letu 2022. 

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Moderen in odporen javni sektor - reforma

Cilj reforme je okrepiti uporabo variabilnega nagrajevanja in plačil glede na uspešnost dela v javnem sektorju, da se poveča njegova učinkovitost. Reforma bo ohranila javnofinančno vzdržnost sistema plač v javnem sektorju.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega zakona, ki posodablja sistem plačil v javnem sektorju. Novi sistem plačil naj bi poudaril vlogo vodstvenih delavcev in izboljšal upravljanje človeških virov ter razvil model kompetenc za zaposlene v javnem sektorju. Poleg tega bo določal različna plačila glede na segment javnega sektorja, kar naj bi ustvarilo večjo prožnost, in zagotavljal, da je plačilo povezano z uspešnostjo dela. Zakonodaja bo omogočala različno ureditev za posamezne dejavnosti oziroma poklice, obenem pa obravnavala tudi pomanjkanje določenih poklicev v javnem sektorju.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi predvidoma do 30. junija 2024.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij - reforma

Cilj reforme je povečati javne in zasebne investicije s poenostavitvijo postopkov na področju gradnje in prostorskega načrtovanja ter izboljšati sistem javnega naročanja.

Reforma obsega začetek veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, ki bodo izboljšale instrumente urejanja prostora, vzpostavile učinkovitejše vodenje državnega in občinskega urejanja prostora ter omogočile digitalizacijo ključnih prostorskih podatkov, ki se uporabljajo za pripravo prostorskih dokumentov. Spremembe bodo pospešile izdajanje dovoljenj, hkrati pa varovale javne interese in zagotavljale pravno varnost vsem akterjem, ki sodelujejo pri gradnji.

Reforma bo obsegala tudi ukrepe za izboljšanje sistema javnega naročanja v Sloveniji. Zakon o javnem naročanju bo spremenjen, da se povečata digitalizacija in konkurenca v postopkih javnega naročanja. Z reformo je bila ustanovljena tudi Akademija javnega naročanja, katere namen je, da se poviša raven profesionalizacije z nadaljnjim kakovostnim izobraževanjem in usposabljanjem oseb, ki sodelujejo pri izvajanju javnih naročil. Reforma bo zagotavljala tudi primerljivost in razširjanje podatkov o javnih naročilih prek pregleda enotnega trga. Tehnična pomoč naj bi podprla izvajanje reforme ter opredelila načine za izboljšanje konkurence in oceno reforme, ko bo v celoti izvedena. Pričakovano doseganje cilja bo pomenilo napredek pri povečanju preglednosti in konkurenčnosti sistema javnega naročanja v Sloveniji.

Mejniki in cilj v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2024.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi - reforma

Cilj reforme je vzpostaviti in formalizirati pravni in institucionalni okvir za ustrezno delovanje kontrolnih in revizijskih sistemov.

Reforma obsega ustanovitev Urada za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost kot ločenega organa v okviru Ministrstva za finance, ki bo deloval kot koordinacijski organ za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma obsega tudi sprejetje nacionalne uredbe in smernic usklajevalnega organa, ki določajo postopke za izvajanje revizij in kontrol v skladu z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, ter nadgradnjo informacijskega sistema Ministrstva za finance (MFERAC).

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.