Ozelenitev visokega šolstva je vključena v glavni aktualni strateški dokument na področju visokega šolstva, Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, ki je bila sprejeta leta 2022. V tem strateškem dokumentu so izobraževanje, znanost in umetnost obravnavani kot ključni dejavniki trajnostnega razvoja družbe ter zelenega in digitalnega prehoda. Zeleno visoko šolstvo je tudi eno od treh horizontalnih tematskih področij Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030 (Akcijski načrt).

Poleg tega je ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v okviru projekta Reforma visokega šolstva za zelen in odporni prehod v Družbo 5.0 (2022-2026), ki je vključen v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) (NextGenerationEU) in je tudi eno od glavnih izvedbenih orodij zgoraj navedenega akcijskega načrta, pripravilo Smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta v letu 2022, ki se prav tako osredotočajo na zeleni prehod. V tem segmentu se Smernice opirajo tudi na dokument Podnebno izobraževanje v visokem šolstvu – usmeritve in priporočila, ki ga je v okviru projekta Care4Climate pripravilo ministrstvo, pristojno za podnebje.

Na podlagi smernic so slovenski visokošolski zavodi pripravili pilotne projekte in se prijavili na javni razpis, ki ga je ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavilo leta 2022. V izbirnem postopku je bilo uspešnih osemintrideset pilotnih projektov, ki so se osredotočali na zeleni prehod, digitalno preobrazbo in vseživljenjsko učenje. Pilotni projekti se bodo zaključili leta 2025, na podlagi njihovih rezultatov in zunanje evalvacije pa bo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in inovacije, leta 2026 pripravilo načrt vlaganj v zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano visoko šolstvo, ki bo podlaga za sistemske spremembe v visokem šolstvu na treh ravneh:

• vsebinski (kurikularna reforma),
• normativni (optimizacija in fleksibilizacija študijskega procesa) in
• infrastrukturni.

Ozelenitev visokošolske infrastrukture je sistematično zajeta tudi v Strategiji in akcijskem načrtu ozelenitve javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do 2030, ki je bila sprejeta leta 2023 kot del izvajanja slovenskega NOO. Strategija, ki je nastala v sodelovanju med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvom za izobraževanje, je ključna za dolgoročni razvoj javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture z usmerjenim vlaganjem v kakovostnejši, varčnejši, nizkoogljični, energetsko učinkovit in sodoben stavbni fond ob spoštovanju načela "da se ne škoduje bistveno". Takšne načrtovane naložbe lahko učinkovito prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ter k bolj trajnostnemu stavbnemu fondu na področju izobraževanja in raziskav.

Zavedanje, da je treba združiti moči in preseči vrtičkarsko miselnost, se je udejanjilo tudi v ambicioznem celovitem strateškem projektu razogljičenja Slovenije prek krožnega gospodarstva - Deep Demonstration Slovenija. Vlada Republike Slovenije ta projekt izvaja skupaj s skupnostjo znanja in inovacij Climate KIC, ozelenitev visokega šolstva pa je integrirana v projekt.

Pomemben vzvod za okrepitev okoljske trajnostnosti visokošolskih zavodov lahko predstavljajo tudi pravila in podpora pri zelenem javnem naročanju.