Arhivalija je predstavljena v sliki in besedi. Število objavljenih reprodukcij je odvisno predvsem od obsega in vizualne privlačnosti dokumenta. Spremno besedilo ima te elemente: naslov (izvirni ali prilagojeni), uvodni vsebinski izvleček, »legendo« (kraj in čas nastanka, pravni status, material oziroma pisna podlaga, število strani ali kosov, jezik …), signaturo, predstavitev konteksta nastanka dokumenta oziroma osebe, dogodka ali procesa, na katerega se dokument nanaša, opis dokumenta, zlasti njegovih posebnosti, po potrebi povzetek vsebine, izvleček ali prevod bistvenih delov dokumenta. Na koncu naštejemo uporabljene vire in literaturo.

Arhivalije so praviloma objavljene na prvi dan v mesecu. Hkrati z objavo na spletu so razstavljene pred arhivsko čitalnico; po možnosti v izvirniku, kot kopija pa, če izpostavljanje izvirnika iz različnih objektivnih razlogov ni primerno. Arhivalija meseca je v sistemu Cobiss registrirana kot elektronski vir – periodična publikacija oziroma časopis.

Prvih 120 zgodb – pestre vsebine

Naša Arhivalija meseca je torej doslej prinesla 120 zgodb. Te so se dotaknile številnih tem in so osvetljevale obletnice pomembnih dogodkov ali oseb, manj znane podobe znanih Slovencev, ustavno-upravne spremembe, materialno kulturo, kot jo nam npr. slikajo zapuščinski inventarji ali oporoke, verske in cerkvene razmere, izseljevanje v tujino, sodne postopke, prevratno obdobje ob koncu prve svetovne vojne (ustanovitev jugoslovanske države, represija na zasedenih ozemljih, boj za meje …), okupacijo in odpor ter večplastnost dogajanja med drugo svetovno vojno, povojno monolitno oblast in oporečnike, storjene krivice (nacionalizacija premoženja, montirani politični procesi …) in njihovo popravo (rehabilitacije), proces demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, pa nadalje razne infrastrukturne projekte (elektrarne, ceste, mostovi) in gospodarsko sliko posameznih območij ali obdobij, promet in prometno varnost, zdravje in razvoj zdravstvenega varstva, dobrodelne ustanove, šport in turizem, zapisnike raznih organov, priložnostne in spominske zapise ob bolj in manj pomembnih dogodkih, filme in ozadja njihovih snemanj, pogodbe, protokolarne uzance ter za konec poklic arhivista in poslanstvo arhivov. V nekaj primerih smo lahko prikazali tudi postopke konservatorsko-restavratorskega »celjenja ran« na predstavljenih dokumentih.

Prvih 120 zgodb – paleta zvrsti in obdobij

Pestre so bile tudi pojavne oblike, zvrsti arhivskega gradiva, ki smo ga predstavili. Največ je bilo spisovnega gradiva na papirju (uradni dopisi, zasebna korespondenca, sodni spisi, zapisniki, poročila …). V rubriki so svoje mesto našli tudi načrti, karte in situacijske skice, risbe, pergamentne listine in diplome z voščenimi pečati, rokopisne knjige z različno tematiko, urbarji, matične knjige, fotografije in razglednice, katastrsko gradivo, filmi (dokumentarni, risani, kratki), različni osebni dokumenti (npr. študentski indeks ali uslužbenski karton), elektronska zbirka podatkov in kot dokazni predmet v sodnem spisu celo ponarejen kovanec.

Najstarejši dokument, ki smo ga doslej predstavili, je zaščitno pismo vojvode Ernesta Železnega kranjskemu plemstvu iz aprila 1415, najmlajši pa priložnostni zapis Franceta Bučarja o starosti kot umetnosti življenja iz novembra 2007.

Sicer pa objavljeni dokumenti po kronološki plati (času nastanka) precej verno zrcalijo gradivo, ki ga hranimo v Arhivu Republike Slovenije – dobri dve tretjini (82) jih je nastalo v 20. stoletju. Iz 19. stoletja jih je osemnajst, iz 18. stoletja sedem, iz 17. stoletja štirje, iz 16. stoletja šest in iz 15. stoletja dva. Eden je, kot rečeno, že iz 21. stoletja.

Osvežena podoba rubrike

Začetki Arhivalije meseca so sovpadali s prenovo spletne strani Arhiva RS in zato je bil njen koncept deloma vezan na takratne tehnične možnosti in omejitve platforme Typo3. Sredi leta 2019 so se spletne vsebine Arhiva RS postopoma preselile na skupno spletišče državne uprave (Portal GOV.SI), ki pri tovrstnih objavah dopušča nekaj več možnosti (zlasti glede števila objavljenih slik – reprodukcij arhivskega gradiva), po drugi strani pa seveda ne omogoča prav vsega. Spletna Arhivalija meseca je zdaj gotovo prijaznejša tako za uporabnike kot administratorje, a s prehodom v novo okolje so se žal v kar nekaj primerih izgubile povezave do minulih objav v arhivu rubrike. V letu 2021 zato načrtujemo tudi prenovo arhiva rubrike oziroma postavitev vseh dosedanjih objav v novem okolju.

Dobri sodelavci so garancija za prihodnost

Ob koncu prve desetletke se želim zahvaliti vsem arhivistkam in arhivistom, ki z dobro voljo sodelujejo z izborom dokumentov in pripravo spremnih besedil. Posebna zahvala gre stalnim sodelavcem v zadnjih desetih letih. Alenka Hren skrbi za prevod v angleški jezik in vpis v Cobiss. Za reproduciranje gradiva so večinoma poskrbeli Borut Jurca, Anton Bajec in Primož Tanko, v primeru filmskega gradiva Roman Marinko. Postavitev in objava na spletu je bila dolgo delo Boruta Jurce, zadnji dve leti pa Gregorja Jenuša. Za atraktiven videz in dobro počutje gradiva, razstavljenega pred čitalnico, sta največ storili Lucija Planinc in Darja Harauer.

Med 120 zgodbami so resne in manj resne, vesele, a tudi tragične. Gotovo pa je za vsakega nekaj. Verjamemo, da smo širši javnosti tudi na tak način omogočili vpogled v naše delo, predvsem pa postopoma v sliki in besedi sestavljamo svojevrsten mozaik iz arhivskih fondov in zbirk Arhiva Republike Slovenije.

Za spomin na opravljeno delo smo izbrali deset objav, iz vsakega leta eno. Vabljeni k ogledu in obujanju spominov.

Andrej Nared