Skoči do osrednje vsebine

Čez veliko lužo

Junija mineva 49 let od prvega čarterskega poleta preko Atlantika v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva. Čez lužo je poletelo letalo Adrie Avioprometa, predhodnice današnje Adrie Airways, ki je postavilo jugoslovanski rekord v dolžini in neprekinjenemu trajanju leta.

Obvestilo je nastalo leta 1963.

Izsek iz obvestila o prvem čarterskem poletu preko Atlantika. SI AS 1130, Republiški sekretariat za turizem Socialistične republike Slovenije, šk. 1, p. e. 29. | Avtor Arhiv Republike Slovenije

Poročilo Adrie Avioprometa o prvem čarterskem poletu preko Atlantika

Približuje se čas dopustov in počitnic ter morebitnih potovanj v tujino, nekateri pa se bodo z letalom podali tudi »čez lužo«, na drugo stran Atlantika. V zvezi s tem velja omeniti, da junija letos mineva 49 let od prvega čarterskega poleta preko Atlantika v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva. Čez lužo je poletelo letalo Adrie Avioprometa, predhodnice današnje Adrie Airways.

Prvo slovensko letalsko podjetje je bilo ustanovljeno marca 1961 na pobudo iniciativnega odbora Letalske zveze Slovenije. Njegovo ustanovitev je narekoval razvoj slovenskega in jugoslovanskega turizma, predvsem pa večje zanimanje tujih turistov za Jugoslavijo. Ustanovitev čarterske letalske družbe je bila nujna, saj JAT kot edini jugoslovanski letalski prevoznik v tem času ni imel dovolj letal. Naloge novega čarterskega podjetja so bile: letenje v mednarodnem čarterskem letalskem prometu, izven sezone poskrbeti za notranji letalski promet ter opravljati priložnostne polete za potrebe slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, predvsem v dežele tretjega sveta.

Podjetje je avgusta 1961 kupilo rabljena letala DC-6B ameriškega proizvajalca McDonnel Douglas (glej sliki) in še isti mesec opravilo prvi čarterski polet s posadko nizozemske letalske družbe KLM. Hkrati so se usposabljale prve domače posadke in tehnično osebje, ki jih je podjetje uspelo pritegniti iz JAT-a in vojnega letalstva. Prvi let z domačo posadko je Adria opravila decembra 1961. Istočasno so se formirale in utrjevale tudi vse ostale dejavnosti, potrebne za obstoj podjetja, od komerciale do finančno računovodske službe. Ljubljansko letališče v Polju je bilo premajhno za sprejem velikih DC-6B, zato je bil, do odprtja brniškega letališča v letu 1964, Zagreb matično letališče.

Adria je postopoma osvajala tržišče turističnih letov iz Nemčije, Anglije, Nizozemske in skandinavskih držav na letališča ob jadranski obali. O prvem poletu za potrebe izseljenskih organizacij v Kanadi in ZDA ter prvem jugoslovanskem čarterskem poletu preko Atlantika v juniju 1963 pa govori predstavljeni dokument.

Letalo je 26. junija 1963 poletelo iz Zagreba preko Shannona (Irska) v Toronto (Kanada). Neprekinjeni let med Shannom in Torontom v dolžini 5480 km je trajal 13 ur 22 minut, s čimer je postavil jugoslovanski rekord v dolžini in neprekinjenemu trajanju leta. Skupno je polet s prevoženimi 7720 km trajal 19 ur in 2 minuti.

V Torontu se je vkrcalo 81 izseljencev. Letalo se je nato preko Ganderja (Kanada) in Shannona po 18 urah in 9 minutah oziroma 7600 prevoženih km 29. junija vrnilo v Zagreb.

Let je opravila dvojna posadka pod vodstvom kapetanov Branivoja Majcna in Karla Rankla, ki sta bila usposobljena za prekooceanske lete. Poročilo omenja, da so letalski navigatorji odlično opravili svoje delo, saj je bil let opravljen točno po določeni poti in času. Razlika med dejanskim in planiranim prihodom v letu preko Atlantika in nazaj naj bi bila le 1–2 minuti.

Let se je ponovil 27. avgusta, ko so se izseljenci vračali v Kanado. Večji razmah Adriinih prekooceanskih čarterskih poletov je sledil v letu 1964.

Jernej Križaj