Projekti in programi

Za boljšo zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč v Sloveniji vzpostavljamo sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva SI-ALARM s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo omogočal hitro pošiljanje nujnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.

Oktobra, ki je že tradicionalno mesec požarne varnosti, Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev ter Slovensko združenje za požarno varstvo pripravimo dejavnosti ozaveščanja prebivalcev o pomenu požarne varnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

V letu 2022 je tema projekta preprečitev požara na baterijah in poteka pod sloganom "Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij".

Z virtualnim uvodnim sestankom, ki se je odvil 10. marca 2022, se je začelo izvajanje projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« (kratica NAMIRS – North Adriatic Maritime Incidents Response System). Na sestanku je bila vzpostavljena podlaga za sodelovanje med projektnimi partnerji in potrjen vsebinski in terminski načrt izvedbe projekta.

Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies - SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).

V letu 2021 je tema projekta požarna varnost v povezavi s potresom, ki poteka pod sloganom Po potresu lahko tudi zagori!

V letu 2020 je tema projekta požarna varnost na dopustu in med preživljanjem prostega časa.

V letu 2019 je tema projekta požarna varnost v večstanovanjskih stavbah.

Med naravnimi nesrečami v Sloveniji poplave zaradi svoje silovitosti in pogostosti povzročajo največ materialne škode ter včasih zahtevajo tudi človeška življenja. Obvladovanje nevarnosti poplav obsega različne ukrepe za preprečitev nastanka poplav kot tudi ukrepe za zmanjšanje posledic poplav, med katerimi so zelo pomembni alarmiranje, obveščanje, informiranje in ozaveščanje prebivalcev za izvajanje osebne in vzajemne zaščite.

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.

V letu 2017 je tema projekta intervencijske poti in površine za gasilce.

Dvoletni projekt je naročilo in financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, izvajalci projekta pa so bili Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (vodilni partner), Gasilska brigada Ljubljana, Gasilska zveza Slovenije, IGEA d.o.o., Inštitut za vodarstvo d.o.o., Mestna občina Ljubljana in strokovnjaki iz prakse.

V letu 2016 je tema projekta varstvo pred požarom ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V letu 2015 je tema projekta evakuacija ob požaru.

Raziskovalni projekti "Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji".

Projekt MASPREM se izvaja od leta 2011. Projekt je naročilo in financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje (URSZR), izvajalec projekta pa je Geološki zavod Slovenije.