Preteklost v rokah prihodnosti

Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije (CKR) že sedem desetletij piše zgodbo o predanem reševanju naše pisne in grafične dediščine. Kot posebna organizacijska enota državnega arhiva deluje od leta 1980. Njegovi začetki pa segajo v leto 1956, ko je zaživel kot oddelek v takratnem Muzeju narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije (danes Muzej novejše zgodovine Slovenije). Prvotno poslanstvo - obnova v vojni poškodovanega papirnega gradiva in pomoč muzejem - se je zaradi velikih potreb hitro razširilo na pomoč arhivom in knjižnicam po vsej državi.

Danes CKR predstavlja osrednji steber preventivnega varstva in najzahtevnejših obnovitvenih posegov na pisni in grafični kulturni dediščini. Skupina devetih vrhunskih konservatork-restavratork z obsežnim znanjem in natančnostjo skrbi za neprecenljive zaklade matičnega ter regionalnih arhivov, pa tudi za gradivo številnih javnih ustanov in zasebnih imetnikov iz Slovenije in tujine. Pod njihovimi spretnimi prsti novo moč in daljše življenje pridobivajo najstarejši rokopisi, redke knjige, fotografije, tehnični načrti, zemljevid in druga dragocena umetniška ter zgodovinska dela.

Razstava ob sedemdesetletnici CKR v prostorih Arhiva Republike Slovenije odpira vrata v skriti svet ohranjanja naše pisne kulturne dediščine. Zasnovana je kot pripoved o razvoju stroke, vrhunskem znanju in nevidni odgovornosti, ki jo nosi devet konservatork-restavratork. Prav njihove roke danes z različnimi strokovnimi pristopi rešujejo neprecenljivo arhivsko, knjižnično in muzejsko gradivo - od dragocenih rokopisov, knjig, fotografij in voščenih pečatov do načrtov ter umetniških del. S tem se današnja generacija konservatork-restavratork postavlja ob bok številnim, ki so skozi sedem desetletij zaznamovali razvoj centra in ga oblikovali v osrednje slovensko konservatorskorestavratorsko središče za pisno kulturno dediščino.

Posebnost te razstave je, da prvič celoviteje postavlja na ogled dragocenosti, ki po končanih posegih sicer tiho počivajo v arhivskih depojih. Obiskovalci se lahko od blizu srečajo z dediščino, nastalo med 9. in 21. stoletjem, ter spoznajo, kako strokovni posegi materialu vdihnejo novo življenje in mu zagotovijo obstoj za bodoče rodove. Doživetje dopolnjujejo vodstva, javne predstavitve ter digitalna publikacija. Z uporabo QR-kod ob eksponatih lahko vsakdo pogleda v ozadje celotnega procesa - od stanja pred posegom do izbire materialov in natančnih izvedbenih korakov.

Pestrost delovanja potrjuje tudi stenski kolaž plakatov, ki prikazuje odmevne in zahtevne projekte, zaupane centru s strani slovenskih ter tujih arhivov, muzejev, knjižnic in zasebnikov. Posebno doživetje razstave pa je tudi dokumentarno-igrana filmska pripoved Biblija oživljena, ki razkriva natančno konserviranje in restavriranje znamenite Dalmatinove Biblije, enega od najpomembnejših slovenskih pisnih spomenikov. Skupaj z video predstavitvami nam filmi odprejo vrata v delavnice in razkrijejo ključne odločitve ter tehten strokovni razmislek, ki stoji za vsakim opravljenim korakom.

Razstavljeni eksponati nas tako opominjajo, da konserviranje in restavriranje ni le skrb za fizično lepoto predmeta, temveč neogibni pogoj, da zgodovina ostaja živa, razumljiva in dostopna tudi v prihodnosti.

Avtorice razstave: mag. Blanka Avguštin Florjanovič, Marjana
Cjuha, Stanislava Grkman, Darja Harauer, Mateja Kotar, Nataša
Petelin, Lucija Planinc, Anja Props in Tatjana Rahovsky Šuligoj

Idejna zasnova razstave: Tatjana Rahovsky Šuligoj

Reprodukcije in fotografije: Borut Jurca, Rene Sebastijan Knapič, Dragica Kokalj, Mateja Kotar, Nataša Petelin, Lucija Planinc

Filmska projekcija: Borut Jurca

Dokumentarni film Biblija oživljena: TV Slovenija, 2014

Jezikovni pregled: dr. Aleksandra Gačić Belej

Oblikovanje razstave in priprava za tisk: Tina Pregelj Skrt • Mint colibri

Izvedba: Foto format, d. o. o.

Ljubljana, 2026

© Arhiv Republike Slovenije, 2026