Strateške tehnologije
Foto: Depositphotos
Strateške in nastajajoče tehnologije imajo zaradi svojega potencialnega vpliva na gospodarstvo, znanost in družbo širši strateški pomen. Njihov razvoj je pomemben za dolgoročno konkurenčnost, odpornost in tehnološke zmogljivosti Slovenije ter Evropske unije.
Na področju raziskav in inovacij se ministrstvo osredotoča predvsem na razvoj znanja, kompetenc in raziskovalno-inovacijskih zmogljivosti, povezovanje raziskovalnega in gospodarskega okolja ter vključevanje slovenskih deležnikov v evropske in mednarodne programe, partnerstva in pobude na področjih strateškega tehnološkega pomena. Širši okvir ukrepov za podporo raziskovalno-razvojnim in inovacijskim dejavnostim je predstavljen na strani Inovacije.
Zavezništvo za raziskave in inovacije 2026–2028 usmerja vlaganja v celotno verigo tehnološke razvitosti, od temeljnih raziskav do prenosa znanja v prakso in na trg. Med prednostnimi področji izpostavlja tudi čiste tehnologije, digitalno preobrazbo, vključno z umetno inteligenco, ter biotehnologijo.
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP)
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) so pomemben mehanizem dolgoročnega povezovanja podjetij, raziskovalnih organizacij, visokošolskih zavodov in drugih deležnikov na skupnih prednostnih področjih. Povezujejo raziskovalne in gospodarske zmogljivosti ter omogočajo skupno oblikovanje razvojnih usmeritev in sodelovanje pri razvoju novih rešitev.
SRIP-i delujejo v okviru trenutno veljavne Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki razvojna vlaganja usmerja na področja, na katerih ima Slovenija znanje, zmogljivosti in inovacijski potencial. V okviru partnerstev deležniki prispevajo tudi h krepitvi verig vrednosti in mednarodnemu povezovanju.
Pomemben horizontalni del S5 predstavljajo tudi digitalne in ključne omogočitvene tehnologije, med drugim sodobne proizvodne metode za materiale ter nano- in kvantne tehnologije, tehnologije vodenja, fotonika, plazemske tehnologije in robotika.
S5 določa deset prednostnih področij, na devetih pa trenutno delujejo strateška razvojno-inovacijska partnerstva:
Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP)
Na ravni Evropske unije se strateškim in kritičnim tehnologijam namenja vse več pozornosti zaradi njihovega pomena za konkurenčnost, odpornost, tehnološke zmogljivosti ter zmanjševanje strateških odvisnosti.
Platforma za strateške tehnologije za Evropo (Strategic Technologies for Europe Platform – STEP, vsebina v angleščini) je pobuda Evropske unije za podporo razvoju in proizvodnji kritičnih tehnologij, krepitev z njimi povezanih vrednostnih verig ter razvoj znanj in spretnosti na teh področjih. STEP v ta namen usmerja sredstva obstoječih programov Evropske unije ter prispeva h krepitvi evropske konkurenčnosti in tehnoloških zmogljivosti ter zmanjševanju strateških odvisnosti.
STEP se osredotoča na štiri področja:
- digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije,
- čiste in z viri gospodarne tehnologije,
- biotehnologije,
- obrambne tehnologije.
Evropski sklad za konkurenčnost (ECF)
Za obdobje 2028–2034 Evropska komisija predlaga vzpostavitev Evropskega sklada za konkurenčnost (European Competitiveness Fund – ECF, vsebina v angleščini), namenjenega podpori strateškim tehnologijam in krepitvi evropske konkurenčnosti. Predlog je del prihodnjega večletnega finančnega okvira Evropske unije in je še v postopku obravnave.
Predlagani sklad se osredotoča na štiri področja:
- čisti prehod in razogljičenje,
- digitalni prehod,
- zdravje, biotehnologijo, kmetijstvo in biogospodarstvo,
- obrambo in vesolje.
ECF naj bi poenostavil dostop do evropskega financiranja ter omogočil bolj povezano podporo razvoju, uvajanju in širitvi strateških tehnologij. Evropska komisija predlaga njegovo tesno povezovanje s prihodnjim okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa 2028–2034 (vsebina v angleščini), s čimer naj bi se okrepila podpora od raziskav in inovacij do uvajanja in širitve novih rešitev.
Kvantne tehnologije
Kvantne tehnologije sodijo med strateška tehnološka področja z velikim potencialom za prihodnji znanstveni, gospodarski in tehnološki razvoj.
Vlada Republike Slovenije je leta 2025 sprejela Strategijo razvoja kvantnih tehnologij v Sloveniji do leta 2035, prvi nacionalni strateški dokument na tem področju. Strategija opredeljuje razvoj raziskav, kadrov, infrastrukture, prenosa znanja in podpornega okolja ter ukrepe za krepitev slovenskega kvantnega ekosistema.
Strategija področje razvoja kvantnih tehnologij obravnava skozi štiri tehnološke stebre: kvantno računalništvo, kvantne simulacije, kvantne komunikacije ter kvantne senzorje in meroslovje.
Slovenija se na področju kvantnih tehnologij vključuje tudi v evropske in mednarodne pobude ter sodelovanja, ki prispevajo h krepitvi raziskovalne odličnosti, znanja in kompetenc ter povezovanju z evropskim raziskovalno-inovacijskim prostorom.