Najpomembnejši elementi pravil o državnih pomočeh

Poleg Pogodbe o delovanju Evropske unije (zlasti določbe od člena 107 do člena 109) pravila o državnih pomočeh sestavljajo različni zakonodajni in nezakonodajni akti EU (med drugim uredbe, sklepi, sporočila, smernice in okviri), v katerih Evropska komisija pojasnjuje upravičenost pomoči za določen namen in merila, ki jih mora pomoč izpolnjevati. Poudarjamo zlasti obvestilo Evropske komisije iz leta 2016, v katerem so podrobneje pojasnjeni pojem državna pomoč in z njo povezane vsebine. Za pojasnjevanje upravičenosti do pomoči so zelo pomembne tudi sodbe Sodišča EU in nacionalnih sodišč.

V okviru pravil o državni pomoči se za podjetje šteje kateri koli subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegov pravni status ali pravnoorganizacijsko obliko. To naprimer pomeni, da se za podjetje lahko šteje tudi društvo ali javni zavod, ki izvaja gospodarsko dejavnost.

Pravila o državni pomoči določajo, da mora pripravljavec ukrepa pomoči pred začetkom njegovega izvajanja z njim seznaniti oziroma ga priglasiti pristojnemu nacionalnemu organu in po potrebi tudi Evropski komisiji, ki je varuhinja pravnega reda EU in s tem spoštovanja pravil o državni pomoči. V Sloveniji je za obravnavo, ocenjevanje in spremljanje državne pomoči in pomoči de minimis v splošnem pristojno Ministrstvo za finance, medtem ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojno za pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu ter ribištvu in akvakulturi.

Pravila za posamezni namen pomoči med drugim vključujejo:

• področje uporabe pravil (sektorske omejitve),
• upravičene stroške pomoči (stroški, za katere se pomoč lahko dodeli),
• intenzivnost pomoči (višina pomoči, izražena kot delež upravičenih stroškov),
• posebni pogoji glede na vrsto pomoči (naprimer ohranitev naložbe v regiji za določeno obdobje).

Za presojo združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom EU je treba opredeliti upravičence oziroma prejemnike pomoči, obliko ali instrument pomoči, način upoštevanja pravil glede kumulacije oziroma združevanja pomoči in spodbujevalnega učinka pomoči ter upoštevati pravila, ki veljajo za posamezne gospodarske sektorje.

Področje uporabe predpisuje, v katerih gospodarskih sektorjih lahko dodelimo pomoč. Nekatere sklope pravil lahko uporabljamo v vseh gospodarskih sektorjih, medtem ko se več sklopov pravil nanaša izključno na posamezne gospodarske sektorje, naprimer kmetijstvo, ribištvo, premogovništvo in jeklarstvo.

Upravičeni stroški so stroški, za katere lahko dodelimo državno pomoč. To je torej tisti del celotnih stroškov projekta ali investicije, ki jih pravila opredeljujejo kot upravičene do sofinanciranja z državno pomočjo.

Intenzivnost pomoči pomeni delež sofinanciranja projekta z javnimi sredstvi in je izražena kot odstotek sofinanciranja upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči za posamezni namen je določena v višini, ki po mnenju Evropske komisije omeji negativni vpliv pomoči na konkurenco. Običajno je intenzivnost nedvoumno določena, torej številčno (primer: 30 % upravičenih stroškov).

Najvišja intenzivnost pomoči pomeni najvišji dovoljeni delež sofinanciranja upravičenih stroškov, ki ga določajo pravila o državnih pomočeh za posamezni namen.

Spodbujevalni učinek je eden od glavnih meril pri presoji in odobritvi državne pomoči. Pomeni, da pomoč lahko dodelimo, če načrtovanega projekta brez pomoči iz javnih sredstev ne bi bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu. To merilo ugotavljamo na dva načina glede na velikost prejemnika državne pomoči. Za majhna in srednje velika podjetja se šteje, da je spodbujevalni učinek izpolnjen, če podjetje dajalcu pomoči predloži vlogo za državno pomoč pred začetkom izvajanja dejavnosti ali projekta. Za velika podjetja se šteje, da je spodbujevalni učinek podan takrat, ko podjetje dajalcu pomoči predloži vlogo za državno pomoč pred začetkom izvajanja dejavnosti ali projekta ter presodi možnost izvedbe projekta s prejeto državno pomočjo in brez nje.

Kumulacija oziroma združevanje pomoči pomeni, da se prejete državne pomoči med seboj seštevajo. Namen pravila o kumulaciji je zagotoviti, da posamezni prejemnik ne bi dobil več pomoči od dovoljene.

Ukrepi državne pomoči v podporo gospodarstvu zaradi posledic agresije Rusije na Ukrajino

Evropska komisija je 23. marca 2022 sprejela začasni krizni okvir, da bi državam članicam EU omogočila podporo gospodarstvu zaradi posledic agresije Rusije na Ukrajino. Začasni krizni okvir dopolnjuje obstoječi nabor orodij za državno pomoč s številnimi drugimi možnostmi, ki so državam članicam že na voljo, kot so ukrepi, ki zagotavljajo nadomestilo podjetjem za škodo, neposredno nastalo zaradi izjemnih okoliščin, in ukrepi, opisani v sporočilih Komisije o razvoju energetskega trga (sporočilo REPowerEU).

Evropska komisija je 20. julija 2022 sprejela prvo spremembo začasnega kriznega okvira, ki dopolnjuje sveženj o pripravljenosti na zimo in je v skladu s cilji načrta REPowerEU. Evropska komisija je tako podaljšala trajanje okvira do 31. decembra 2022 in vključila dva nova oddelka, ki državam članicam omogočata dodelitev začasne podpore za lažje uvajanje energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov ter razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov. 

Evropska komisija je 28. oktobra 2022 podaljšala in spremenila začasni krizni okvir zaradi nadaljevanja agresije Rusije na Ukrajino. V spremembi začasnega kriznega okvira sta upoštevana tudi nedavna uredba EU o nujni intervenciji za obravnavo visokih cen energije (Uredba (EU) 2022/1854) in predlog Evropske komisije o novi nujni uredbi za obravnavo visokih cen plina v EU in zagotovitev zanesljivosti oskrbe to zimo.

Evropska komisija je 9. marca 2023 spremenila in podaljšala začasni krizni okvir, ki je postal Začasni krizni in prehodni okvir, s katerim bo spodbudila podporne ukrepe v sektorjih, ki so ključni za prehod na neto ničelno gospodarstvo, v skladu z industrijskim načrtom v okviru evropskega zelenega dogovora.

Pomoč v skladu z začasnim kriznim in prehodnim okvirom se lahko za nekatere ukrepe dodeli do 31. decembra 2023, za nekatere pa do 31. decembra 2025. Začasni okvir omogoča državam članicam, da:

• dodelijo omejene zneske pomoči podjetjem, ki jih je prizadela sedanja kriza ali povezane sankcije in protiukrepi;
• zagotovijo, da je podjetjem še naprej na voljo zadostna likvidnost;
• podjetjem nadomestijo dodatne stroške, ki so nastali zaradi izjemno visokih cen plina in električne energije;
• pospešijo uvajanje obnovljivih virov energije, shranjevanja in obnovljive toplote, ki so pomembni za REPowerEU;
• razogljičijo postopke industrijske proizvodnje;
• spodbudijo dodatno zmanjšanje porabe električne energije;
• pospešijo naložbe v ključne sektorje za prehod na neto ničelno gospodarstvo.

Evropska komisija je 20. novembra 2023 ponovno spremenila Začasni krizni in prehodni okvir (Uradni list C, C/2023/1188) glede na gospodarske razmere in povratne informacije, prejete od držav članic. Evropska komisija je sprejela omejeno podaljšanje določb, ki državam članicam omogočajo, da še naprej dodeljujejo omejene zneske pomoči, skupaj s sorazmernim povečanjem zgornjih mej pomoči za kritje zimskega ogrevalnega obdobja (oddelek 2.1 Okvira) in pomoč za nadomestilo visokih cen energije (oddelek 2.4 Okvira) do 30. junija 2024. Ostali razdelki Okvira ostajajo nespremenjeni: razdelki 2.2, 2.3 in 2.7 se postopoma ukinjajo 31. decembra 2023, členi 2.5, 2.6 in 2.8 pa ostajajo v veljavi še do konca leta 2025.

Dokumenti o kriznih ukrepih državne pomoči zaradi agresije Rusije proti Ukrajini

• sporočilo Komisije - Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, sprejeto 23. marca 2022
  sporočilo Komisije - Sprememba začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, sprejeto 20. julija 2022
• neuradno prečiščeno besedilo prejšnjega začasnega kriznega okvira, sprejetega 23. marca 2022, kakor je bil spremenjen 20. julija 2022 in je veljal do 27. oktobra 2022
• sporočilo Komisije - Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, sprejeto 28. oktobra 2022
• sporočilo Komisije - Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, sprejeto 9. marca 2023
• zadnje neuradno prečiščeno besedilo - Začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini po zadnji spremembi 21. novembra 2023

Državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19

Evropska komisija je 19. 3. 2020 sprejela nov začasni okvir za ukrepe državne pomoči za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, ki temelji na členu 107 (3) (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3. 4. 2020 so bile sprejete še spremembe začasnega okvira, ki omogočajo državam članicam, da izvedejo ukrepe za pospeševanje raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov, povezanih s koronavirusom, za zaščito delovnih mest in nadaljnjo podporo gospodarstvu zaradi izbruha koronavirusa. Spremenjeni začasni okvir dopolnjuje številne druge možnosti, ki so že na voljo državam članicam za ublažitev socialno-ekonomskih učinkov izbruha koronavirusa v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči.

Dokumenti o kriznih ukrepih državne pomoči zaradi koronavirusne bolezni COVID-19

• Sporočilo Komisije - Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (2020/C 91 I/01, C/2020/1863, OJ C 91I , 20. 3. 2020)
• Sporočilo Komisije - 1. sprememba Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (2020/C 112 I/01, C/2020/2215, OJ C 112I , 4. 4. 2020)
• Sporočilo Komisije - 2. sprememba Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (2020/C 164/03, OJ C 164, 13. 5. 2020) 
• Sporočilo Komisije - 3. sprememba Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (2020/C 218/03, C/2020/4509, OJ C 218, 2. 7. 2020)
• Sporočilo Komisije - 4. sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (2020/C 340 I/01)
• Sporočilo Komisije - 5. sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
• Sporočilo Komisije - 6. sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107
  in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 
• Neuradno prečiščeno besedilo po 1., 2., 3., 4. in 5. spremembi - Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 
• Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Pomoč de minimis

Pomoč podjetjem v majhnih zneskih, kar pomeni pojem de minimis, se ne šteje za državno pomoč v ožjem pomenu, kot ga opredeljuje prvi odstavek 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropska komisija je namreč presodila, da takšna pomoč ne vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami EU. Zato je v več uredbah o pomoči de minimis opredelila najvišje zneske pomoči na podjetje in najvišje skupne zneske pomoči de minimis na državo članico, do katerih lahko dajalci pomoči v državah članicah EU dodelijo pomoč podjetjem, ne da bi za to morali ukrep pomoči priglasiti Evropski komisiji. Le-te ukrepe pa je potrebno priglasiti pristojnemu nacionalnemu organu, ki zagotavlja skladnost takšnega ukrepa pomoči z uredbo EU o pomoči de minimis.

Dajalci pomoči lahko dodelijo pomoč de minimis, če skupni znesek tovrstne pomoči, ki ga dodeli enotnemu podjetju, v katerem koli obdobju triletnem obdobju ne presega:

• 300.000 evrov,
• 20.000 evrov oziroma pod določenimi pogoji 25.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji,
• 30.000 evrov oziroma pod določenimi pogoji 40.000 evrov v primarni ribiški in akvakulturni proizvodnji,
• 750.000 evrov za storitve splošnega gospodarskega pomena.

Državna pomoč po skupinski izjemi

Zaradi poenostavitve in pospešitve postopkov odobritve ukrepov državne pomoči je Evropska komisija sprejela več uredb o skupinski izjemi, v katerih je opredelila splošne in posebne pogoje za posamezne vrste pomoči, pod katerimi lahko dajalec pomoči dodeli državno pomoč podjetju. Skladnost takšnega ukrepa državne pomoči z zadevno uredbo EU o skupinski izjemi preveri pristojni nacionalni organ, Evropski komisiji pa pošlje povzetek informacij o takem ukrepu in njegovo pravno podlago, na podlagi česar Evropska komisija izda identifikacijsko številko državne pomoči.

Medtem ko državno pomoč po skupinski izjemi podjetjem v kmetijstvu, gozdarstvu, na podeželju ter v ribištvu in akvakulturi urejata posebni uredbi EU, pa tovrstno pomoč podjetjem v ostalih panogah ureja uredba EU o splošni skupinski izjemi. Državno pomoč, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji in jo dajalci pomoči namenijo podjetjem za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ureja poseben sklep Evropske komisije.

Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco je leta 2016 objavil praktično navodilo s pogostimi vprašanji in odgovori na temo uredbe EU o splošni skupinski izjemi tako imenovani GBER (angleško General block exemption Regulation). Navodilo pokriva vse člene te uredbe in je namenjeno seznanitvi dajalcev in upravičencev pomoči z določbami uredbe ter kot pomoč pri uporabi pravil v posameznih specifičnih primerih. Navodilo je v angleškem jeziku.

Državna pomoč, ki presega okvir iz uredb o skupinski izjemi

Ukrep državne pomoči, ki presega okvir iz uredb o skupinski izjemi, mora pripravljavec ukrepa oziroma dajalec pomoči pred začetkom njegovega izvajanja predložiti pristojnemu nacionalnemu organu in Evropski komisiji, ki sprejme odločitev o njegovi združljivosti s trgom EU. Komisija o združljivosti presodi na podlagi pravil o državni pomoči, ki jih je sprejela v obliki sporočil, smernic, okvirov in meril za vse ali za posamezne gospodarske sektorje. Pred izdajo odločbe, s katero Komisija odobri državno pomoč, je dodelitev pomoči prepovedana.

Horizontalna pravila

Evropska komisija ta pravila uporabi pri presoji državne pomoči, ki se dodeli za spodbujanje razvoja in odpravljanje tržnih nepopolnosti ne glede na gospodarski sektor in ima v primerjavi z državno pomočjo podjetjem v določenem gospodarskem sektorju manjši učinek na izkrivljanje konkurence in trgovine med državami članicami EU. Tovrstna pomoč ustvarja koristi, ki so praviloma večje od škode zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence.

Regionalne pomoči

Regionalne pomoči pomenijo spodbudo za razvoj manj razvitih regij, tako glede na povprečje EU kakor tudi glede na nacionalno povprečje.

• Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C št. 209 z dne 23. 7. 2014; UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014; UL C št. 231 z dne 25. 6. 2016; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020); neuradno prečiščeno besedilo Smernic z dne 25. 6. 2016;
• Druge informacije glede regionalnih pomoči (med njimi tudi regionalne karte).

Raziskave in razvoj ter inovacije

Cilj spodbud za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) je povečati gospodarsko učinkovitost in s tem prispevati k trajnostni rasti in oblikovanju novih delovnih mest. Spodbude v obliki državnih pomoči naj bi privedle do dodatnih raziskav, razvoja in inovacij.

• Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020).

Varstvo okolja

Pomoči za varstvo okolja so namenjene oblikovanju ukrepov državne pomoči, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev do leta 2020 ter zagotavljanju trajnostne in varne energije, hkrati pa zagotavljajo, da so ti ukrepi stroškovno učinkoviti za družbo.

• Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (UL C št. 200 z dne 28. 6. 2014; UL C št. 290 z dne 10. 8. 2016; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020).

Tvegani kapital

Pomoč za tvegani kapital spodbuja razvoj in širjenje novih, zlasti inovativnih in hitro rastočih podjetij, ki lahko pomembno vplivajo na oblikovanje novih delovnih mest. Pomoč je namenjena tveganemu financiranju majhnih in srednje velikih podjetij, kjer je ključen dostop do potrebnih finančnih sredstev v vseh fazah njihovega razvoja.

• Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (UL C št. 19 z dne 21. 1. 2014; UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020).

Reševanje in prestrukturiranje

Podjetja so upravičena do tovrstnih državnih pomoči samo takrat, ko izčrpajo vse možnosti na trgu in ko je takšna pomoč potrebna za doseganje natančno določenega cilja večjega interesa države. Podjetja imajo možnost, da pomoč na podlagi teh pravil prejmejo samo enkrat v desetih letih (načelo enkratnosti pomoči).

• Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020), ki veljajo od 1. avgusta 2014 do 31. decembra 2023.

Ukrepi za odziv na ekonomsko in finančno krizo

Podrobneje so predpisani procesi prestrukturiranja in enakih konkurenčnih pogojev med bankami EU. Banke morajo izdelati dobre programe prestrukturiranja, preden lahko dobijo pomoč za dokapitalizacijo ali druge pomoči za zaščito sredstev.

• Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (UL C št. 216 z dne 30. 7. 2013).

Pravila o državni pomoči za posamezne gospodarske sektorje

Sektorska pravila opredeljujejo državne pomoči, namenjene občutljivim sektorjem. To so tisti sektorji, v katerih je trgovina v EU pomembna in v katerih je konkurenca še posebej huda, povpraševanje po izdelkih se ne povečuje ali se zmanjšuje, sektorji pa se spoprijemajo s presežki zmogljivosti. Vsakršna pomoč, ki jo država dodeli podjetjem v takih sektorjih, neposredno vpliva na trgovino med državami in lahko zelo izkrivi konkurenco. Sektorska pravila so v splošnem bolj omejevalna od pravil, ki veljajo v drugih industrijah.

Kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja

• sporočilo Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1)

Ribištvo in akvakultura

• sporočilo Komisije Smernice o državni pomoči sektorju ribištva in akvakulture (UL C št. 107 z dne 23. 3. 2023)

Širokopasovna omrežja

Širokopasovna povezljivost je strateškega pomena za evropsko rast in inovacije v vseh gospodarskih panogah ter za socialno in teritorialno kohezijo. Do leta 2020 naj bi vsak Evropejec dobil dostop do spletnih povezav, ki bi presegale 30 MB/s, in 50 % ali več evropskih gospodinjstev, naročenih na spletne povezave, s hitrostjo teh povezav nad 100 MB/s.

• Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C št. 25 z dne 26. 1. 2013; UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014); neuradno prečiščeno besedilo Smernic z dne 1. 7. 2014.

Kinematografija in druga avdiovizualna dela

Spodbujanje avdiovizualne produkcije ima močno vlogo pri zagotavljanju kulture posameznega naroda ter  vpliva na raznolikost in bogastvo evropske kulture. Če bi bili producenti prepuščeni samo trgu, številni filmi zaradi visokih stroškov in omejenega občinstva za evropska avdiovizualna dela ne bi nastali.

• Sporočilo Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (UL C št. 332 z dne 15. 11. 2013; UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014); neuradno prečiščeno besedilo Sporočila z dne 1. 7. 2014;
• Sprejetje predlaganih ustreznih ukrepov s strani vseh držav članic v skladu s členom 108(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 127 z dne 9. 4. 2016).

Promet

Cilj tovrstnih pomoči je zagotoviti, da prometni trgi delujejo učinkovito. To je še posebej pomembno, ker zaradi liberalizacije ali razveljavitve posebnih protimonopolnih pravil na novo nastajajo konkurenčni trgi, kar se pojavlja v prometnem sektorju v zadnjih letih.

• Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C št. 99 z dne 4. 4. 2014; UL C št. 198 z dne 27. 6. 2014); neuradno prečiščeno besedilo Smernic z dne 1. 7. 2014;
• Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (UL C št. 184 z dne 22. 7. 2008);
• Sporočilo Komisije o smernicah za razlago Uredbe (ES) št. 1370/2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (UL C št. 92 z dne 29. 3. 2014);
• Sporočilo Komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij (UL C št. 132 z dne 11. 6. 2009);
• Smernice Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet (UL C št. 13 z dne 17. 1. 2004; UL C št. 120 z dne 13. 4. 2017).

Pomoč za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega interesa

Storitve splošnega gospodarskega pomena so gospodarske dejavnosti, ki jih država šteje za izjemno pomembne za državljane in jih trg ne zagotavlja ali ne more ustrezno zagotavljati glede cen, kakovosti, trajanja ali dostopa do storitve. Opravljajo jih lahko javna ali zasebna podjetja (na primer odvoz komunalnih odpadkov, urejanje zelenih površin). Zasnova pravil na tem področju omogoča, da podjetja pri opravljanju tovrstnih storitev, kot so jih opredelili javni organi, prejemajo pomoč za kritje vseh nastalih stroškov, vključno s primernim dobičkom, pri čemer se mora preprečiti vsakršna možnost čezmernih nadomestil.

Zakonodaja in pomembni dokumenti na tem področju

• Sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL C št. 8 z dne 11. 1. 2012);
• Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012; UL L št. 313 z dne 10. 12. 2018; UL L št. 337 z dne 14. 10. 2020);
• Sklep Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 7 z dne 11. 1. 2012);
• Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011) (UL C št. 8 z dne 11. 1. 2012).

Pomoč za posebne instrumente pomoči

Poleg pravil za posamezne namene državnih pomoči obstajajo tudi pravila oziroma opredelitve pomoči pri posameznih instrumentih dodeljevanja pomoči, kot so poroštva, vlaganje državnega kapitala in prodaja državnega premoženja. Vendar gre pri teh pravilih le za opredelitev pogojev, pod katerimi dodeljevanje sredstev v obliki določenega instrumenta predstavlja državno pomoč. Pri tem se upošteva načelo zasebnega investitorja. Če je dodeljevanje sredstev v obliki določenega instrumenta državna pomoč, je pri dodelitvi treba upoštevati vsa pravila in pogoje, ki veljajo za posamezni namen.

Državne garancije

• Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (2008/C 155/02) (UL C št. 155 z dne 20. 6. 2008); 
• Popravek obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C št. 244 z dne 25. 9. 2008).

Finančni instrumenti

• Smernice o državni pomoči pri finančnih instrumentih skladov ESI v programskem obdobju 2014–2020 (delovni dokument EK).

Zavarovanja izvoznih kreditov

• Sporočilo Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 392 z dne 19. 12. 2012; UL C št. 398 z dne 22. 12. 2012; UL C št. 372 z dne 19. 12. 2013; UL C št. 215 z dne 1. 7. 2015; UL C št. 244 z dne 5. 7. 2016; UL C št. 206 z dne 30. 6. 2017; UL C št. 225 z dne 28. 6. 2018; UL C št. 457 z dne 19. 12. 2018; UL C št. 401 z dne 27. 11. 2019; UL C št. 101I z dne 28. 3. 2020; UL C št. 224 z dne 8. 7. 2020; UL C št. 340I z dne 13. 10. 2020; UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021); neuradno prečiščeno besedilo Sporočila z dne 27. 3. 2020.

Javno financiranje infrastrukture

Javno financiranje infrastrukture vključuje vse oblike zagotavljanja državnih sredstev za gradnjo, nakup ali upravljanje infrastrukture. Infrastrukturni projekti pogosto vključujejo več različnih akterjev in kakršna koli državna pomoč je lahko potencialno koristi gradnji (vključno z razširitvami ali izboljšavami), upravljanju ali uporabi infrastrukture.

• Za pomoč pri ugotavljanju/presoji, ali izgradnja in upravljanje infrastrukture pomeni državno pomoč ali ne, je Evropska komisija pripravila usmeritve, ki jih je obdelala po posameznih sektorjih (samo v angleškem jeziku).

Postopkovna pravila

Postopkovna pravila predpisujejo postopke priglasitve državne pomoči, poročanje o dodeljenih pomočeh in podrobnejše postopke glede pritožb ter vračil nedovoljenih pomoči.

Slovenska zakonodaja in navodila na področju državnih pomoči

• Zakon o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP)
• Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«
• Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
• Uredba o posredovanju vsebine in poročanju podatkov o državnih pomočeh s področja kmetijstva in ribištva
• Pravilnik o načinu posredovanja podatkov in poročanju o državnih pomočeh s področja kmetijstva in ribištva
• Navodilo za merjenje učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči
• Uredba o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev