Skoči do osrednje vsebine

Pravila na področju državnih pomoči

Državna pomoč podjetjem je načeloma prepovedana zaradi varovanja svobodne gospodarske pobude in konkurence med ponudniki blaga in storitev na trgu EU. Državno pomoč ali pomoč de minimis lahko podjetjem dodelimo le, če je v skladu s pravili o državni pomoči oziroma pomoči de minimis. Poznavanje raznolikosti teh pravil pripravljavcem ukrepov pomoči omogoča, da jih oblikujejo v skladu s tistim pravilom, ki je za posamezni ukrep in končne upravičence najprimernejši.

Najpomembnejši elementi pravil o državnih pomočeh

Poleg Pogodbe o delovanju Evropske unije (zlasti določbe od člena 107 do člena 109) pravila o državnih pomočeh sestavljajo različni zakonodajni in nezakonodajni akti EU (med drugim uredbe, sklepi, sporočila, smernice in okviri), v katerih Evropska komisija pojasnjuje upravičenost pomoči za določen namen in merila, ki jih mora pomoč izpolnjevati. Poudarjamo zlasti obvestilo Evropske komisije iz leta 2016, v katerem so podrobneje pojasnjeni pojem državna pomoč in z njo povezane vsebine. Za pojasnjevanje upravičenosti do pomoči so zelo pomembne tudi sodbe Sodišča EU in nacionalnih sodišč.

V okviru pravil o državni pomoči se za podjetje šteje kateri koli subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegov pravni status ali pravnoorganizacijsko obliko. To naprimer pomeni, da se za podjetje lahko šteje tudi društvo ali javni zavod, ki izvaja gospodarsko dejavnost.

Pravila o državni pomoči določajo, da mora pripravljavec ukrepa pomoči pred začetkom njegovega izvajanja z njim seznaniti oziroma ga priglasiti pristojnemu nacionalnemu organu in po potrebi tudi Evropski komisiji, ki je varuhinja pravnega reda EU in s tem spoštovanja pravil o državni pomoči. V Sloveniji je za obravnavo, ocenjevanje in spremljanje državne pomoči in pomoči de minimis v splošnem pristojno Ministrstvo za finance, medtem ko je Ministrstvo za kmetijstvo pristojno za pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu ter ribištvu in akvakulturi.

Pravila za posamezni namen pomoči med drugim vključujejo:

  • področje uporabe pravil (sektorske omejitve),
  • upravičene stroške pomoči (stroški, za katere se pomoč lahko dodeli),
  • intenzivnost pomoči (višina pomoči, izražena kot delež upravičenih stroškov),
  • posebni pogoji glede na vrsto pomoči (naprimer ohranitev naložbe v regiji za določeno obdobje).

Za presojo združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom EU je treba opredeliti upravičence oziroma prejemnike pomoči, obliko ali instrument pomoči, način upoštevanja pravil glede kumulacije oziroma združevanja pomoči in spodbujevalnega učinka pomoči ter upoštevati pravila, ki veljajo za posamezne gospodarske sektorje.

Področje uporabe predpisuje, v katerih gospodarskih sektorjih lahko dodelimo pomoč. Nekatere sklope pravil lahko uporabljamo v vseh gospodarskih sektorjih, medtem ko se več sklopov pravil nanaša izključno na posamezne gospodarske sektorje, naprimer kmetijstvo, ribištvo, premogovništvo in jeklarstvo.

Upravičeni stroški so stroški, za katere lahko dodelimo državno pomoč. To je torej tisti del celotnih stroškov projekta ali investicije, ki jih pravila opredeljujejo kot upravičene do sofinanciranja z državno pomočjo.

Intenzivnost pomoči pomeni delež sofinanciranja projekta z javnimi sredstvi in je izražena kot odstotek sofinanciranja upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči za posamezni namen je določena v višini, ki po mnenju Evropske komisije omeji negativni vpliv pomoči na konkurenco. Običajno je intenzivnost nedvoumno določena, torej številčno (primer: 30 % upravičenih stroškov).

Najvišja intenzivnost pomoči pomeni najvišji dovoljeni delež sofinanciranja upravičenih stroškov, ki ga določajo pravila o državnih pomočeh za posamezni namen.

Spodbujevalni učinek je eden od glavnih meril pri presoji in odobritvi državne pomoči. Pomeni, da pomoč lahko dodelimo, če načrtovanega projekta brez pomoči iz javnih sredstev ne bi bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu. To merilo ugotavljamo na dva načina glede na velikost prejemnika državne pomoči. Za majhna in srednje velika podjetja se šteje, da je spodbujevalni učinek izpolnjen, če podjetje dajalcu pomoči predloži vlogo za državno pomoč pred začetkom izvajanja dejavnosti ali projekta. Za velika podjetja se šteje, da je spodbujevalni učinek podan takrat, ko podjetje dajalcu pomoči predloži vlogo za državno pomoč pred začetkom izvajanja dejavnosti ali projekta ter presodi možnost izvedbe projekta s prejeto državno pomočjo in brez nje.

Kumulacija oziroma združevanje pomoči pomeni, da se prejete državne pomoči med seboj seštevajo. Namen pravila o kumulaciji je zagotoviti, da posamezni prejemnik ne bi dobil več pomoči od dovoljene.

Pomoč de minimis

Pomoč podjetjem v majhnih zneskih, kar pomeni pojem de minimis, se ne šteje za državno pomoč v ožjem pomenu, kot ga opredeljuje prvi odstavek 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropska komisija je namreč presodila, da takšna pomoč ne vpliva na trgovino in konkurenco med državami članicami EU. Zato je v več uredbah o pomoči de minimis opredelila najvišje zneske pomoči na podjetje in najvišje skupne zneske pomoči de minimis na državo članico, do katerih lahko dajalci pomoči v državah članicah EU dodelijo pomoč podjetjem, ne da bi za to morali ukrep pomoči priglasiti Evropski komisiji. Morajo pa ga priglasiti pristojnemu nacionalnemu organu, ki zagotavlja skladnost takšnega ukrepa pomoči z uredbo EU o pomoči de minimis.

Dajalci pomoči lahko posameznemu podjetju dodelijo pomoč de minimis, če skupni znesek tovrstne pomoči podjetju v katerem koli obdobju treh poslovnih let ne presega:

  • 200.000 evrov oziroma 100.000 evrov za podjetja, ki opravljajo dejavnost v cestnem tovornem prevozu,
  • 20.000 evrov oziroma pod določenimi pogoji 25.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji,
  • 30.000 evrov v ribištvu in akvakulturi,
  • 500.000 evrov za storitve splošnega gospodarskega pomena.

Zakonodaja na tem področju:

Državna pomoč po skupinski izjemi

Zaradi poenostavitve in pospešitve postopkov odobritve ukrepov državne pomoči je Evropska komisija sprejela več uredb o skupinski izjemi, v katerih je opredelila splošne in posebne pogoje za posamezne vrste pomoči, pod katerimi lahko dajalec pomoči dodeli državno pomoč podjetju. Skladnost takšnega ukrepa državne pomoči z zadevno uredbo EU o skupinski izjemi preveri pristojni nacionalni organ, Evropski komisiji pa pošlje povzetek informacij o takem ukrepu in njegovo pravno podlago, na podlagi česar Evropska komisija izda identifikacijsko številko državne pomoči.

Medtem ko državno pomoč po skupinski izjemi podjetjem v kmetijstvu, gozdarstvu, na podeželju ter v ribištvu in akvakulturi urejata posebni uredbi EU, pa tovrstno pomoč podjetjem v ostalih panogah ureja uredba EU o splošni skupinski izjemi. Državno pomoč, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji in jo dajalci pomoči namenijo podjetjem za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ureja poseben sklep Evropske komisije.

Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco je leta 2016 objavil praktično navodilo s pogostimi vprašanji in odgovori na temo uredbe EU o splošni skupinski izjemi tako imenovani GBER (angleško General block exemption Regulation). Navodilo pokriva vse člene te uredbe in je namenjeno seznanitvi dajalcev in upravičencev pomoči z določbami uredbe ter kot pomoč pri uporabi pravil v posameznih specifičnih primerih. Navodilo je v angleškem jeziku.

Zakonodaja na tem področju:

Drugi pomembni dokumenti na tem področju

  • Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi 107. in 108. člena  Pogodbe o delovanju Evropske unije s spremembami.
  • Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo 107. in 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije s spremembami.

Državna pomoč, ki presega pogoje iz uredb o skupinski izjemi

Ukrep državne pomoči, ki presega pogoje iz uredb o skupinski izjemi, mora pripravljavec ukrepa oziroma dajalec pomoči pred začetkom njegovega izvajanja predložiti pristojnemu nacionalnemu organu in Evropski komisiji, ki sprejme odločitev o njegovi združljivosti s trgom EU. Komisija o združljivosti presodi na podlagi pravil o državni pomoči, ki jih je sprejela v obliki sporočil, smernic, okvirov in meril za vse ali za posamezne gospodarske sektorje. Pred izdajo odločbe, s katero Komisija odobri državno pomoč, je dodelitev pomoči prepovedana.

Horizontalna pravila

Evropska komisija ta pravila uporabi pri presoji državne pomoči, ki se dodeli za spodbujanje razvoja in odpravljanje tržnih nepopolnosti ne glede na gospodarski sektor in ima v primerjavi z državno pomočjo podjetjem v določenem gospodarskem sektorju manjši učinek na izkrivljanje konkurence in trgovine med državami članicami EU. Tovrstna pomoč ustvarja koristi, ki so praviloma večje od škode zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence.

Regionalne pomoči

Regionalne pomoči pomenijo spodbudo za razvoj manj razvitih regij, tako glede na povprečje EU kakor tudi glede na nacionalno povprečje.

Raziskave in razvoj ter inovacije

Cilj spodbud za razoskave, razvoj in inovacije (RRI) je povečati gospodarsko učinkovitost in s tem prispevati k trajnostni rasti in oblikovanju novih delovnih mest. Spodbude v obliki državnih pomoči naj bi privedle do dodatnih RRI.

Varstvo okolja

Pomoči za varstvo okolja so namenjene oblikovanju ukrepov državne pomoči, ki prispevajo k doseganju podnebnih ciljev do leta 2020 ter zagotavljanju trajnostne in varne energije, hkrati pa zagotavljajo, da so ti ukrepi stroškovno učinkoviti za družbo.

Tvegani kapital

Pomoč za tvegani kapital spodbuja razvoj in širjenje novih, zlasti inovativnih in hitro rastočih podjetij, ki lahko pomembno vplivajo na oblikovanje novih delovnih mest. Pomoč je namenjena tveganemu financiranju majhnih in srednje velikih podjetij, kjer je ključen dostop do potrebnih finančnih sredstev v vseh fazah njihovega razvoja.

Reševanje in prestrukturiranje

Podjetja so upravičena do tovrstnih državnih pomoči samo takrat, ko izčrpajo vse možnosti na trgu in ko je takšna pomoč potrebna za doseganje natančno določenega cilja večjega interesa države. Podjetja imajo možnost, da pomoč na podlagi teh pravil prejmejo samo enkrat v desetih letih (načelo enkratnosti pomoči).

Ukrepi za odziv na ekonomsko in finančno krizo

Podrobneje so predpisani procesi prestrukturiranja in enakih konkurenčnih pogojev med bankami EU. Banke morajo izdelati dobre programe prestrukturiranja, preden lahko dobijo pomoč za dokapitalizacijo ali druge pomoči za zaščito sredstev.

Pravila o državni pomoči za posamezne gospodarske sektorje

Sektorska pravila opredeljujejo državne pomoči, namenjene občutljivim sektorjem. To so tisti sektorji, v katerih je trgovina v EU pomembna in v katerih je konkurenca še posebej huda, povpraševanje po izdelkih se ne povečuje ali se zmanjšuje, sektorji pa se spoprijemajo s presežki zmogljivosti. Vsakršna pomoč, ki jo država dodeli podjetjem v takih sektorjih, neposredno vpliva na trgovino med državami in lahko zelo izkrivi konkurenco. Sektorska pravila so v splošnem bolj omejevalna od pravil, ki veljajo v drugih industrijah.

Kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja

Ribištvo in akvakultura

Širokopasovna omrežja

Širokopasovna povezljivost je strateškega pomena za evropsko rast in inovacije v vseh gospodarskih panogah ter za socialno in teritorialno kohezijo. Do leta 2020 naj bi vsak Evropejec dobil dostop do spletnih povezav, ki bi presegale 30 MB/s, in 50 % ali več evropskih gospodinjstev, naročenih na spletne povezave, s hitrostjo teh povezav nad 100 MB/s.

Kinematografija in druga avdiovizualna dela

Spodbujanje avdiovizualne produkcije ima močno vlogo pri zagotavljanju kulture posameznega naroda ter  vpliva na raznolikost in bogastvo evropske kulture. Če bi bili producenti prepuščeni samo trgu, številni filmi zaradi visokih stroškov in omejenega občinstva za evropska avdiovizualna dela ne bi nastali.

Promet

Cilj tovrstnih pomoči je zagotoviti, da prometni trgi delujejo učinkovito. To je še posebej pomembno, ker zaradi liberalizacije ali razveljavitve posebnih protimonopolnih pravil na novo nastajajo konkurenčni trgi, kar se pojavlja v prometnem sektorju v zadnjih letih.

Pomoč za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega interesa

Storitve splošnega gospodarskega pomena so gospodarske dejavnosti, ki jih država šteje za izjemno pomembne za državljane in jih trg ne zagotavlja ali ne more ustrezno zagotavljati glede cen, kakovosti, trajanja ali dostopa do storitve. Opravljajo jih lahko javna ali zasebna podjetja (na primer odvoz komunalnih odpadkov, urejanje zelenih površin). Zasnova pravil na tem področju omogoča, da podjetja pri opravljanju tovrstnih storitev, kot so jih opredelili javni organi, prejemajo pomoč za kritje vseh nastalih stroškov, vključno s primernim dobičkom, pri čemer se mora preprečiti vsakršna možnost čezmernih nadomestil.

Zakonodaja in pomembni dokumenti na tem področju:

Pomoč za posebne instrumente pomoči

Poleg pravil za posamezne namene državnih pomoči obstajajo tudi pravila oziroma opredelitve pomoči pri posameznih instrumentih dodeljevanja pomoči, kot so poroštva, vlaganje državnega kapitala in prodaja državnega premoženja. Vendar gre pri teh pravilih le za opredelitev pogojev, pod katerimi dodeljevanje sredstev v obliki določenega instrumenta predstavlja državno pomoč. Pri tem se upošteva načelo zasebnega investitorja. Če je dodeljevanje sredstev v obliki določenega instrumenta državna pomoč, je pri dodelitvi treba upoštevati vsa pravila in pogoje, ki veljajo za posamezni namen.

Državne garancije

Finančni instrumenti

Zavarovanja izvoznih kreditov

Javno financiranje infrastrukture

Javno financiranje infrastrukture vključuje vse oblike zagotavljanja državnih sredstev za gradnjo, nakup ali upravljanje infrastrukture. Infrastrukturni projekti pogosto vključujejo več različnih akterjev in kakršna koli državna pomoč je lahko potencialno koristi gradnji (vključno z razširitvami ali izboljšavami), upravljanju ali uporabi infrastrukture.

Neposredna obdavčitev ustvarjenega dohodka

Postopkovna pravila

Postopkovna pravila predpisujejo postopke priglasitve državne pomoči, poročanje o dodeljenih pomočeh in podrobnejše postopke glede pritožb ter vračil nedovoljenih pomoči.

Izvedbena uredba in njene spremembe

Vsa relevantna evropska zakonodaja s področja državnih pomoči je dostopna na spletni strani Evropske komisije (v angleškem jeziku).

Iskalnik