GOV.SI

Navzkrižna skladnost je skupek minimalnih zahtev s področja varovanja okolja, zdravja živali in ljudi ter dobrega počutja živali, ki jih morajo upoštevati vsi kmetje, ki prejemajo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike.

Kaj je navzkrižna skladnost?

Navzkrižno skladnost predstavljajo pravila o navzkrižni skladnosti, ki so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni v Prilogi II (93. člen Uredbe 1306/2013/EU), in sicer na naslednjih področjih:

  • okolje, podnebne spremembe in dobro kmetijsko stanje zemljišč;
  • javno zdravje, zdravje živali in rastlin;
  • dobrobit živali.

Pravila o navzkrižni skladnosti so na nacionalni ravni opredeljena z Uredbo o navzkrižni skladnosti, ki povzema že sprejete pravne akte v slovenski zakonodaji, ki jih morajo zavezanci iz te uredbe spoštovati in izpolnjevati. Za namene uredbe se šteje izpolnjevanje zahtev iz Priloge 1, ki je sestavni del uredbe o navzkrižni skladnosti.

Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so tisti, ki:

  • uveljavljajo neposredna plačila:
  • shemo osnovnega plačila (zahtevek za izplačilo plačilnih pravic),
  • shemo zelene komponente,
  • plačilo za mlade kmete,
  • proizvodno vezano podporo,
  • plačilo za območja z naravnimi omejitvami;
  • uveljavljajo plačila za ukrepe OMD, KOPOP, EK in DŽ;
  • so prejemniki podpor za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v obdobju treh let po prejemu podpore.

Vrednotenje kršitev in izračun znižanj

Končna upravna kazen v primeru kršitve zahtev navzkrižne skladnosti pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske politike, za katere je zavezanec vložil zahtevke za izplačilo, za določen odstotek. Za kršitev se šteje, da je ugotovljena, če je ugotovljena pri kakršnikoli kontroli, izvedeni v skladu z Uredbama Komisije (ES) št. 640/2014 in 809/2014, ali potem, ko je bila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja nanjo opozorjena na kakršenkoli način, bodisi na podlagi kontrol upravičenosti bodisi s strani pristojnih inšpekcijskih služb.

V prvem koraku določitve končne upravne kazni se vzame največji odstotek znižanj znotraj predpisanih zahtev ravnanja (PZR), nato se vzame največji odstotek znižanj znotraj posameznih področij (izmed vseh PZR, v katerih so ugotovljene kršitve), ki jih nato med področji seštejemo in pri tem upoštevamo ali gre morda za nenamerno kršitev ali ponavljajoče kršitve.

V primeru ponavljajočih kršitev se te obravnavajo individualno in sicer ločeno za enkrat, dvakrat ali trikrat ponavljajoče se kršitve ter ločeno za namerne kršitve.

Za enkrat ponavljajočo kršitev se določi upravno kazen na podlagi % znižanja plačil, pri čemer se odstotek pomnoži s faktorjem 3. Torej, če je kršitev:

  • 1 % – je sankcija 3 %;
  • 3 % – je sankcija 9 %;
  • 5 % – je sankcija 15 %.

Zakonodaja