GOV.SI

Slovenska mesta so zaposlitvena, izobraževalna, upravna, kulturna in storitvena središča in imajo ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države. V njih živi 50% prebivalcev Slovenije in dela več kot 90% vseh zaposlenih.

Mesta in urbana območja

V svetu predstavlja urbanizacija enega glavnih fenomenov 21. stoletja, saj v mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo v Evropi do leta 2050 v mestih živelo več kot 80% ljudi. Vendar je stanje v Sloveniji nekoliko drugačno: za razliko od držav, v katerih poteka hitra urbanizacija, sta za Slovenijo značilni suburbanizacija in primerjalno nizek delež prebivalcev, ki živijo v mestih. Delež mestnega prebivalstva že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni presegel  50%; projekcija Združenih narodov predvideva, da naj bi se do leta 2050 dvignil na  68%.

Velikost slovenskih mest

Za Slovenijo je značilna prostorska razpršenost poselitve. Slovenska mesta so v primerjavi z EU in svetom majhna do srednje velika. Od skupno 6.035 slovenskih naselij ima kar 90 % naselij manj kot 500 prebivalcev in le 2 naselji imata več kot 50.000 prebivalcev. To stanje se izraža tudi v različni obravnavi mest v Sloveniji in Evropski uniji. Po opredelitvi Statističnega urada imamo v državi 104 mestna naselja. Po drugi strani Eurostat ugotavlja, da imamo v Sloveniji le dve mesti: Ljubljano kot srednje veliko mesto in Maribor kot majhno mesto.

Velikostni razredi naselij po številu prebivalcev Naselja Prebivalstvo
število število delež
0-499 5469 672610 33 %
500-1.999 462 400337 19 %
2.000-2.999 35 84310 4%
3.000-9.999 53 266789 13%
10.000-19.999 9 118185 6%
20.000-49.999 5 149067 7%
50.000 + 2 375582 18%
Skupaj 6 035 2 066 880 100%

Status mesta in mestne občine

Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij, ima več kot 3.000 prebivalcev in status mesta dobi z odločitvijo vlade. V Sloveniji imamo 67 naselij s statusom mesta.

Občina lahko pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestne občine opravljajo še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V Sloveniji imamo 11 mestnih občin:

  • Celje,
  • Koper,
  • Kranj,
  • Ljubljana,
  • Maribor,
  • Murska Sobota,
  • Nova Gorica,
  • Novo mesto,
  • Ptuj,
  • Slovenj Gradec in
  • Velenje.

Policentrični razvoj

V Sloveniji prostorski razvoj sledi načelom policentričnega razvoja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2004) tako opredeljuje sistem središč - policentrični urbani sistem, v katerem opredeljuje središča nacionalnega (15), regionalnega (15) in medobčinskega (20) pomena. Središča nacionalnega in regionalnega pomena so najpomembnejša središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča. S primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami se nanje navezuje omrežje ostalih središč.

Podprta z infrastrukturo, imajo urbana središča ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države kot ekonomska, trgovinska, izobraževalna, kulturna, stanovanjska in storitvena središča. Iz razvojnega vidika v Sloveniji tri urbana območja izstopajo kot središča mednarodnega pomena. To so Ljubljana, Maribor in Koper. Ta tri središča so ključna za konkurenčnost Slovenije v globalnem smislu, saj imajo pomembno vlogo v okviru prometnih omrežij, dostopnosti in povezav ter koncentracije znanja in inovativnosti. V okviru razvoja države ima vsako od njih specifičen pomen ter razvojne priložnosti in probleme. Ljubljana in Maribor predstavljata dve največji urbani središči v državi (edini urbani središči z več kot 100.000 prebivalcev), Koper pa ima zaradi svoje obmorske prostorske lege in pristanišča posebno geostrateško vlogo.

Hkrati s specifičnimi razvojnimi potenciali se mesta srečujejo tudi z razvojnimi problemi. Izstopajo zlasti problemi onesnaženja zraka, slabe dostopnosti z javnim prometom in problematika ozkih grl, slabo izrabljenih notranjih urbanih površin za razvoj mesta ob hkratnih potrebah po zagotavljanju novih površin za gospodarski razvoj, ponekod pa tudi socialne izključenosti.

Usmeritve za urbani razvoj

SPRS poudarja potrebo po dvigu konkurenčnosti mest skozi izboljšave na področju podjetništva, storitev in stanovanjskih sosesk v mestih skozi urbano prenovo, ki vključuje izboljšanje pogojev za trajnostno mobilnosti ter kakovost okolja v urbanih območjih. Konkurenčna vloga urbanih središč zahteva kvalitetno in privlačno delovno in bivalno okolje, ki je kot lokacija dobro vključeno v prometne tokove, ima visoko dostopnost do storitev, je prilagojeno potrebam sodobnega življenjskega utripa in upošteva zunanje dejavnike (zlasti podnebne, pa tudi demografske spremembe). Pomembno je tudi ohranjanje kulturne in krajinske identitete naselij in odprtega prostora kot pomembnih virov slovenske identitete.

Trajnostni urbani razvoj tako temelji na principu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje potenciala razvrednotenih, prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Prenova in revitalizacija mest sta ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja mest opredeljeni v SPRS.

Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III

  • Poročilo povzema pregled urbanega razvoja v Sloveniji, izpostavlja razvojne trende, ključne značilnosti in izzive slovenskih mest ter predstavlja nekatere primere dobrih praks urbanega razvoja pri nas. Nastanek poročila je spodbudila svetovna konferenca Združenih narodov o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju – Habitat III, Quito, Ekvador, oktober 2016.
    Poročila | Ministrstvo za okolje in prostor

Zakonodaja

Povezave