Skoči do osrednje vsebine

Slovenska mesta so zaposlitvena, izobraževalna, upravna, kulturna in storitvena središča ter imajo ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države. V njih živi 50 % prebivalcev Slovenije in dela več kot 90 % vseh zaposlenih.

Mesta in urbana območja

Urbanizacija je med glavnimi fenomeni 21. stoletja, saj v mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo v Evropi do leta 2050 v mestih živelo več kot 80 % ljudi. Vendar je stanje v Sloveniji nekoliko drugačno: drugače kot v državah, v katerih poteka hitra urbanizacija, sta za Slovenijo značilna suburbanizacija in primerjalno majhen delež prebivalcev, ki živijo v mestih. Delež mestnega prebivalstva že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni presegel 50 %; projekcija Združenih narodov predvideva, da naj bi se do leta 2050 dvignil na 68 %.

Velikost slovenskih mest

Za Slovenijo je značilna prostorska razpršenost poselitve. Slovenska mesta so v primerjavi z mesti v drugih državah članicah EU in preostalem svetu majhna do srednje velika. Od skupno 6.035 slovenskih naselij ima kar 90 % naselij manj kot 500 prebivalcev in le dve naselji imata več kot 50.000 prebivalcev. To stanje se izraža tudi v različni obravnavi mest v Sloveniji in Evropski uniji. Po opredelitvi Statističnega urada imamo v državi 104 mestna naselja. Po drugi strani Eurostat ugotavlja, da imamo v Sloveniji le dve mesti: Ljubljano kot srednje veliko mesto in Maribor kot majhno mesto.

Velikostni razredi naselij po št. prebivalcev Število naselij Število prebivalcev Delež prebivalcev (%)
0-499 5.448 668.129 32
500-1.999 481 412.976 20
2.000-2.999 36 87.226 4
3.000-9.999 54 273.537 13
10.000-19.999 9 119.694 6
20.000-49.999 5 151.343 7
50.000 + 2 382.956 18
Skupaj 6.035 2.095.861 100

Status mesta in mestne občine

Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, gospodarski sestavi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij, ima več kot 3.000 prebivalcev ter status mesta dobi z odločitvijo vlade. V Sloveniji imamo 69 naselij s statusom mesta.

Občina lahko pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestne občine opravljajo še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V Sloveniji imamo 11 mestnih občin:

  • Celje,
  • Koper,
  • Kranj,
  • Ljubljana,
  • Maribor,
  • Murska Sobota,
  • Nova Gorica,
  • Novo mesto,
  • Ptuj,
  • Slovenj Gradec in
  • Velenje.

Policentrični razvoj

V Sloveniji prostorski razvoj sledi načelom policentričnega razvoja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2004) tako opredeljuje sistem središč – policentrični urbani sistem, v katerem opredeljuje središča nacionalnega (15), regionalnega (15) in medobčinskega (20) pomena. Središča nacionalnega in regionalnega pomena so najpomembnejša središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča. S primerno delitvijo nalog in medsebojnimi prometnimi povezavami se nanje navezuje omrežje preostalih središč.

Podprta z infrastrukturo imajo urbana središča ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države kot gospodarska, trgovinska, izobraževalna, kulturna, stanovanjska in storitvena središča. Z razvojnega vidika v Sloveniji tri urbana območja izstopajo kot središča mednarodnega pomena. To so Ljubljana, Maribor in Koper. Ta tri središča so ključna za konkurenčnost Slovenije na svetovni ravni, saj imajo pomembno vlogo v okviru prometnih omrežij, dostopnosti in povezav ter koncentracije znanja in inovativnosti. V okviru razvoja države ima vsako od njih specifičen pomen ter razvojne priložnosti in izzive. Ljubljana in Maribor sta največji urbani središči v državi (edini urbani središči z več kot 100.000 prebivalcev), Koper pa ima zaradi svoje obmorske prostorske lege in pristanišča posebno geostrateško vlogo.

Hkrati s specifičnimi razvojnimi možnostmi se mesta srečujejo tudi z razvojnimi težavami. Izstopajo zlasti onesnaženje zraka, slaba dostopnost z javnim prometom in problematika ozkih grl, slabo izrabljene notranje urbane površine za razvoj mesta ob hkratnih potrebah po zagotavljanju novih površin za gospodarski razvoj, ponekod pa tudi socialna izključenost.

Usmeritve za urbani razvoj

SPRS 2004 poudarja potrebo po dvigu konkurenčnosti mest z izboljšavami na področju podjetništva, storitev in stanovanjskih sosesk v mestih skozi urbano prenovo, ki vključuje izboljšanje razmer za trajnostno mobilnosti in kakovost okolja v urbanih območjih. Konkurenčna vloga urbanih središč zahteva kakovostno in privlačno delovno in bivalno okolje, ki je kot lokacija dobro vključeno v prometne tokove, ima dober dostop do storitev, je prilagojeno potrebam sodobnega življenjskega utripa, in upošteva zunanje dejavnike (zlasti podnebne, pa tudi demografske spremembe). Pomembno je tudi ohranjanje kulturne in krajinske identitete naselij ter odprtega prostora kot pomembnih virov slovenske identitete.

Trajnostni urbani razvoj tako temelji na načelu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje razvrednotenih, prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Prenova in revitalizacija mest sta ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja mest, opredeljeni v SPRS 2004.

Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III

  • Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – Habitat III

    Poročilo povzema pregled urbanega razvoja v Sloveniji, poudarja razvojna gibanja, ključne značilnosti in izzive slovenskih mest ter predstavlja nekatere primere dobre prakse urbanega razvoja pri nas. Nastanek poročila je spodbudila svetovna konferenca Združenih narodov o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju Habitat III, izvedena v ekvadorskem Quitu oktobra 2016.
    Poročila | Ministrstvo za okolje in prostor