Skoči do osrednje vsebine

Gasilstvo je najbolj množična sila v sistemu zaščite in reševanja. Organizirano je kot obvezna javna lokalna služba (javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu ter je za prizadete in ogrožene ljudi in živali brezplačna.

Naloge gasilstva

Naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih ter preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, pa tudi določene storitve.

Naloge gasilstva opravljajo gasilske organizacije, ki nepoklicno opravljajo gasilsko službo (prostovoljna gasilska društva in njihove enote ter gasilske zveze) in poklicne gasilske enote (javni zavodi, režijski obrati ali druge organizacijske oblike).

Gasilska služba

Zajema poklicno ali prostovoljno opravljanje operativnih nalog gasilstva. Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom. Operativnih nalog gasilstva ni mogoče opravljati kot pridobitne dejavnosti.

Javna gasilska služba

Javno gasilsko službo opravljajo teritorialne prostovoljne in poklicne gasilske enote. Poklicne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo skladno z Zakonom o gasilstvu in aktom o ustanovitvi. Prostovoljne gasilske enote javno gasilsko službo opravljajo skladno z Zakonom o gasilstvu, če jih neposredno določi pristojni občinski organ in če z gasilskimi organizacijami, v katerih delujejo te gasilske enote, občina neposredno sklene pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. Za opravljanje javne gasilske službe je lahko določena le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilske zveze povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije.

V opravljanje javne gasilske službe se lahko na podlagi odločitve pristojnega občinskega organa in pogodbe o opravljanju javne gasilske službe vključi tudi industrijska gasilska enota, če ne glede na to gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, v kateri taka gasilska enota deluje, izpolnjuje obveznosti glede lastne gasilske službe, organizirane skladno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.

Gasilske enote v občini se praviloma kategorizirajo na podlagi osnovnega operativnega območja. V vsaki občini se gasilska enota najvišje kategorije določi kot osrednja gasilska enota. Osrednja gasilska enota se po izvršeni kategorizaciji glede na osnovno operativno območje, ki ga pokriva, znova kategorizira ob upoštevanju števila vseh prebivalcev v občini. V vsaki občini je lahko le ena osrednja enota.

Gasilske enote v občini se praviloma kategorizirajo na podlagi osnovnega operativnega območja. V vsaki občini se gasilska enota najvišje kategorije določi kot osrednja gasilska enota. Osrednja gasilska enota se po izvršeni kategorizaciji glede na osnovno operativno območje, ki ga pokriva, znova kategorizira ob upoštevanju števila vseh prebivalcev v občini. V vsaki občini je lahko le ena osrednja enota.

Dejavnosti gasilskih društev in zvez ter gasilskih enot se financirajo iz:

  • proračuna Republike Slovenije in lokalnih skupnosti,
  • sredstev zavarovalnic in podjetij,
  • dohodkov iz lastnih dejavnosti,
  • prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb.

Gasilske enote

Gasilsko službo (operativne gasilske naloge) opravljajo gasilci v gasilskih enotah, ki so organizirane kot:

  • poklicne gasilske enote,
  • prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih,
  • gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah.

Organiziranje gasilskih enot

Organiziranje in opremljanje gasilskih enot temelji na merilih za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so:

  • za naselja:
    • število prebivalcev,
    • tip naselij glede na gostoto in način pozidave, stopnjo razvitosti ter storitvene, oskrbovalne, proizvodne in kmetijske dejavnosti;
  • za podjetja, zavode in druge organizacije:
    • požarna ali eksplozijska nevarnost tehnološkega procesa,
    • število zaposlenih,
    • površina in razmestitev objektov,
    • oddaljenost ustrezne gasilske enote;
  • za gozdove:
    • površina in vrsta gozdov;
  • za vodne površine:
    • velikost in vrsta vodnih površin.

Podrobnejša merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so predpisana v prilogi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Na podlagi teh meril se s točkovanjem opravi kategorizacija gasilskih enot.

Vrste gasilstva

Glede na območje delovanja se gasilstvo loči na:

  • teritorialno in
  • industrijsko gasilstvo.

Organiziranost teritorialnega gasilstva

Trajno in nemoteno opravljanje javne gasilske službe zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Lokalna skupnost (občina) skladno s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva.

Naloge države so:

  • skrbi za delovanje gasilske šole,
  • skrbi za izobraževanje in usposabljanje kadrov v gasilstvu,
  • sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena,
  • zagotavlja del sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju gasilstva,
  • zagotavlja del sredstev za razvijanje gasilske zaščitne in reševalne opreme,
  • zagotavlja skladen razvoj gasilstva v državi,
  • zagotavlja pogoje za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme,
  • zagotavlja pogoje za delovanje Gasilske zveze Slovenije in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev,
  • zagotavlja delovanje sistema obveščanja in alarmiranja na območju države.

Organizacija gasilstva v lokalni skupnosti se skladno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot določi z načrtom varstva pred požarom lokalne skupnosti. Obseg in način opravljanja javne gasilske službe se določi predvsem skladno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, časi, določenimi za prihod gasilskih enot na kraj nesreče, merili za požarno pokrivanje posameznih vrst objektov, načrtom varstva pred požarom ter načrti zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah občine.

Teritorialne gasilske enote

Teritorialne prostovoljne in poklicne gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo in so razvrščene v sedem kategorij, katerim je prilagojena kadrovska sestava enot in njihova tehnična opremljenost. Gasilske enote I., II. in III. kategorije se organizirajo kot prostovoljne gasilske enote, gasilske enote IV. in V. kategorije kot prostovoljne gasilske enote ali kot prostovoljne enote s poklicnim jedrom, gasilske enote VI. in VII. kategorije pa kot poklicne enote.

Razvrstitev gasilskih enot na podlagi meril za organiziranje in opremljanje opravi župan na predlog gasilskega poveljstva občine in občinske strokovne službe. Dodatna oprema teritorialnih gasilskih enot za gašenje požarov v naravnem okolju se določi na podlagi meril za gozdove.

Industrijske gasilske enote

Industrijske gasilske enote morajo na podlagi 28. člena Zakona o gasilstvu ustanoviti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, če imajo povečano nevarnost nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti. Vrsta in obseg industrijskih gasilskih enot se določita skladno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Gasilsko zaščitno in reševalno opremo za delovanje gasilske enote mora zagotoviti ustanovitelj. Industrijske gasilske enote so razvrščene v štiri kategorije, ki se določijo na podlagi meril za razvrščanje industrijskih gasilskih enot.

Dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena

Dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena opravljajo gasilske enote širšega pomena (v nadaljevanju GEŠP-i).

GEŠP opravljajo naloge zaščite in reševanja ob prometnih, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, nesrečah v daljših avtocestnih in drugih cestnih in železniških predorih, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu ter ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah, pa tudi druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Te naloge GEŠP opravljajo na podlagi sklenjenih pogodb z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje na območju, za katerega so ustanovljene, ter na širšem območju, kadar so poklicane na intervencijo, in sicer tako, da je pokrito celotno območje države. Opravljanje nalog širšega pomena sofinancira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje po merilih, ki so določena za opravljanje vseh nalog širšega pomena.

Zasnova in razvoj dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena

Področje zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi in ob nesrečah v prometu je zaradi velike pogostnosti in možnosti usodnih posledic za udeležence v nesrečah in za okolje zahtevalo organiziranje (pod)sistema, ki bi ob stalni pripravljenosti primernih sil zagotavljal hitro in strokovno posredovanje v takih primerih. Področje je bilo zasnovano kot dejavnost zaščite in reševanja širšega pomena, saj je vsebinsko presegalo lokalne interese in omejitve. Zamisli o tem so se pojavile že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Temeljno izhodišče je bilo, da se izvajanje dejavnosti širšega pomena priključi obstoječemu sistemu zaščite, reševanja in pomoči, ki je bilo že ustrezno organizirano ter je imelo infrastrukturo za usklajeno delovanje. Kot najprimernejše sile za izvajanje te dejavnosti so bile tudi na podlagi izkušenj v tujini izbrane gasilske enote, katerih obstoječa organiziranost, pripravljenost in razporejenost so zagotavljale ustrezno odzivnost.

Osnovno organiziranost in delovanje gasilskih enot na podlagi Zakona o gasilstvu v celoti zagotavljajo ustanovitelji, torej lokalne skupnosti z izvajanjem javne gasilske službe. Dodatne stroške za izvajanje razširjene dejavnosti pa je postopoma krila država z dodatnim financiranjem, s katerim se je v najkrajšem možnem času zagotovila posebna oprema, specialistična usposobljenost in ustrezno povečana pripravljenost, potrebna za izvajanje dejavnosti. Z rednim letnim sofinanciranjem se zagotavlja vzdrževanje sistema.

Od uvedbe dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena je minilo že 21 let. V tem obdobju se je dejavnost razvijala organizacijsko, operativno in z vidika sofinanciranja, od prvotne zasnove, ki je predvidevala dodatne naloge 20 gasilskim enotam, do stanja pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije. Izkazalo se je, da je projekt za uspešno delovanje zahtevnejši, kot se je sprva ocenjevalo, hkrati pa je bil in je še danes velik finančni zalogaj celo na državni ravni. Naloge dejavnosti širšega pomena so se v taki obliki poskusno izvajale dve leti. V tem času je bilo ugotovljeno, da 20 GEŠP ni dovolj za ustrezno pokritost celotnega ozemlja Republike Slovenije, zato je bila sprejeta odločitev o temeljitem povečanju enot GEŠP. Danes v sistemu zaščite in reševanja širšega pomena deluje 45 GEŠP.

Naloge, ki se opravljajo pri dejavnosti širšega pomena, so povezane s posebno opremo in usposobljenostjo izvajalcev, kar pomeni velik finančni delež, hkrati pa zahtevajo boljšo pripravljenost, saj se dogodki, ki terjajo izvajanje te dejavnosti, dogajajo vsakodnevno in so s povečevanjem cestnega prometa vse pogostejši (predvsem zaradi prometnih nesreč). Od hitrosti in strokovnosti posredovanja je nemalokrat odvisno človeško življenje.

Za opravljanje teh nalog bi morale (skladno z načeli sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) skrbeti lokalne skupnosti v okviru javne gasilske službe ali kakšne druge oblike, vendar bi to nedvomno zahtevalo bistveno višja finančna sredstva za občine, pri čemer strokovnost posredovanja vsaj na nekaterih območjih verjetno ne bi dosegala sedanje ravni. Nekatere naloge, predvsem pri nesrečah, povezanih z nevarnimi snovmi, pa praviloma presegajo interese in odgovornost posamezne lokalne skupnosti, saj škoda nastane tudi ali predvsem na širšem območju.

Način delovanja

Gasilske enote širšega pomena so bile izbrane med obstoječimi teritorialnimi gasilske enote glede na primerno teritorialno lego in ustrezno operativno pripravljenost, in sicer so bile izbrane gasilske enote najvišje kategorije na svojem operativnem območju, obenem pa so vse tudi osrednje enote v njihovih občinah. GEŠP so razdeljene v tri tipe enot, odvisno od njihovega statusa, velikosti in operativne pripravljenosti. Delujejo v sistemu zvez zaščite in reševanja (ZARE) in se prednostno aktivirajo za naloge, opredeljene v 20. členu Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Naloge države na področju gasilstva, so naštete v 8. členu Zakon o gasilstvu, ki določa, da država sofinancira naloge zaščite in reševanja, ki so širšega pomena, predvsem pri nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi, pri reševanju na vodi in iz nje ter pri reševanju v avtocestnih predorih. Sofinancira jih Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) na podlagi sklenjenih pogodb z vsako enoto posebej, za določene naloge pa tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), Slovenske železnice (SŽ) in Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC).

Naloge dejavnosti širšega pomena morajo GEŠP opravljati poleg opravljanja nalog javne gasilske službe v svoji lokalni skupnosti in za opravljene intervencije ne smejo izdajati računov.

Naloge dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena in pooblastila GEŠP:

  • tehnično reševanje ob nesrečah v prometu:
    • cestnem,
    • letalskem,
    • železniškem;
  • zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi:
    • industrijskih,
    • prometnih in
    • drugih nesrečah;
  • reševanje na tekočih in stoječih vodah:
    • reševanje na vodi,
    • reševanje iz vode;
  • druge naloge zaščite in reševanja širšega pomena.

Skladno z nalogami dejavnosti zaščite in reševanja širšega pomena imajo GEŠP različna pooblastila za opravljanje nalog, odvisno od značilnosti operativnega območja enote ter operativne sposobnosti enote.

Pooblastila za gasilske enote širšega pomena

Gasilske enote širšega pomena imajo pooblastila za opravljanje različnih nalog, odvisno od značilnosti operativnega območja enote ter operativne sposobnosti enote.
Gasilska enota širšega pomena Pooblastila gasilskih enot širšega pomena
Tehnično reševanje Nevarne snovi Avtocestni predori Železniški predori Dekontaminacija Potapljači (do 10 let) Potapljači (do 6 let)
GRC Ajdovščina X X X
PGD Bistrica pri Tržiču X
PGD Bled X X X
PGD Bohinjska Bistrica X X X
PGD Bovec X X
PGE Celje X X X X
PGD Cerknica X
PGD Črnomelj X X
PGD Dobračeva X
PGD Dolnji Logatec X
CZR Domžale X X X
PGD Gornja Radgona X X X X
PGD Grosuplje X
PGD Idrija X X
PGD Ilirska Bistrica X X
GARS Jesenice X X X X
PGD Kamnik X X
PGD Kobarid X X
PGD Kočevje X X
JZGB Koper X X X X X
GRS Kranj X X X X X
PGE Krško X X X
PIGD Nafta Lendava X X
PGD Litija X X
GB Ljubljana X X X X
PGD Ljutomer X X
PIGD Kovinoplastika Lož X
JZGB Maribor X X X X
PGD Materija X
PGD Murska Sobota X X X X
PGD Nazarje X X
JZGRD GE Nova Gorica X X X
GRC Novo mesto X X X X
PGD Ormož X X
PGD Postojna X X X
PGD Ptuj X X X
PGD Radlje ob Dravi X X
Koroški gasilski zavod X X
PGD Ribnica X X
PGD Semič X
PGD Sevnica X X
ZGRS Sežana X X X
PGD Slovenj Gradec X X
PGD Slovenska Bistrica X X
PGD Slovenske Konjice X X X
PGD Stara Vrhnika X
PGD Steklarna Rogaška X X
PGD Stična X
PGD Škofja Loka X X X
PGD Tolmin X X X
GZ Trbovlje X X
PGD Trebnje X X
PGD Velenje X X
PGD Vuhred X
PGD Zreče X X
PGD Žužemberk X