Fiskalna in javnofinančna politika
Javnofinančna politika med drugim zajema upravljanje s prihodki in odhodki štirih blagajn javnega financiranja. Z izvajanjem restriktivne ali ekspanzivne fiskalne politike poskušamo nadzorovati in vplivati na ekonomske razmere v državi, na primer na brezposelnost, gospodarsko rast in inflacijo.
Fiskalna politika in srednjeročni okvir
Vlada s fiskalno politiko vpliva na javne prihodke in izdatke ter na ta način uresničuje dolgoročne in kratkoročne ekonomske cilje. Usmeritve ekonomske in fiskalne politike Slovenije so določene v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.
Fiskalno pravilo
Fiskalno pravilo je proračunsko pravilo, namenjeno zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez (dolgoročnega) zadolževanja ter s tem vzdržnosti javnih financ. Državni zbor je leta 2013 sprejel ustavni zakon, s katerim smo spremenili 148. člen ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ta sprememba je na ustavni ravni načelno opredelila tako imenovano fiskalno pravilo. Julija 2015 je državni zbor sprejel zakon, s katerim država konkretneje opredeljuje, kako bo obvezo najvišjega pravnega akta države uresničevala v praksi. Zakon o fiskalnem pravilu, ki podrobneje opredeljuje načelo srednjeročne uravnoteženosti, zahteva postopno odpravo strukturnega primanjkljaja sektorja države, to je primanjkljaja, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla (na primer močne konjunkture ali recesije) in učinki enkratnih oziroma začasnih ukrepov. Odprava strukturnega primanjkljaja mora potekati skladno z dinamiko, ki jo predvideva Pakt za stabilnost in rast.
Srednjeročni javnofinančni okvir
V skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu vlada pripravi in državni zbor sprejme načrt javnofinančne porabe za naslednje triletno obdobje. S tem postavimo ključne javnofinančne okvire, ki jih moramo zasledovati pri javnofinančnem načrtovanju. Srednjeročni javnofinančni okvir določa dva ključna cilja: ciljni saldo (primanjkljaj ali presežek) sektorja država kot celote in posamezne blagajne javnega financiranja ter najvišji možni obseg izdatkov za sektor država in posamezne blagajne javnega financiranja (to je za državni proračun, proračune občin, pokojninsko in zdravstveno blagajno).
Blagajne javnega financiranja
Blagajne javnega financiranja so državni proračun, občinski proračuni ter pokojninska in zdravstvena blagajna. Največja blagajna je državni proračun, ki predstavlja 48,4 % vseh javnofinančnih odhodkov štirih blagajn. Sledijo blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) s 27,1 %, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 14,2 % in občinski proračuni z 10,3 %.
Na spodnjih povezavah objavljamo zadnje razpoložljive podatke iz izkazov posameznih blagajn in konsolidirane bilance javnega financiranja. Spremljanje mesečnih podatkov blagajn je pomembno zlasti z vidika ugotavljanja morebitnih odstopanj prihodkov in odhodkov od sprejetih finančnih oziroma likvidnostnih načrtov ter hkrati z vidika ustreznega načrtovanja javnofinančne politike.
Državni proračun
Podatki državnega proračuna podrobno prikazujejo dejanske prihodke in odhodke države. S prihodki, med katerimi največji delež predstavljajo prihodki od davkov, država financira svoje obveznosti v posameznem letu.
-
Državni proračun
Priprava proračuna, sprejeti proračun, izvrševanje proračuna, zaključni račun proračuna
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Pokojnine izplačuje ZPIZ, invalidnine in druge transferje za zagotavljanje socialne varnosti vsem upravičencem. Zavod mora plačevati tudi zdravstveno zavarovanje vseh upokojencev. Prihodke zavoda predstavljajo predvsem prispevki za socialno varnost, velik del prihodkov pa predstavlja tudi transfer iz državnega proračuna, saj zbrani prispevki za socialno varnost ne zadostujejo za izplačilo pokojnin.
-
Bilance Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Poročila- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1992–2023 (xlsx, 931 KB)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Stroške delovanja javnih zavodov na področju zdravstva in izvajanja zdravstvenih storitev (na primer za plače, zdravila in medicinske pripomočke) pokriva ZZZS. Večji del stroškov pa predstavljajo tudi boleznine oziroma bolniške odsotnosti. Prihodke zavoda v največji meri predstavljajo socialni prispevki za zdravstveno zavarovanje. Del prihodkov zavoda pa predstavlja tudi transfer iz pokojninske blagajne, ki plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje upokojencev. V zadnjih letih se povečujejo sredstva iz državnega proračuna, namenjena posebnim programom na področju zdravstva.
-
Bilance Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Poročila- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 1992–2023 (xlsx, 1 MB)
Proračuni občin
Občinski proračuni predstavljajo prihodke in odhodke vseh 212 občin. Dohodnina in davek na nepremičnine (kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) sta dva vira, ki zagotavljata večji del prihodkov občin. Med drugim so pomembni prihodki od premoženja, prihodki od komunalnih prispevkov, občinskih taks in denarnih kazni. Med odhodki so izkazani odhodki za delovanje občin, investicije, subvencije, transferi posameznikom (med njimi so na primer sredstva za vrtce in oskrbo v domih) ter sredstva za delovanje javnih zavodov na lokalni ravni.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja
Konsolidirana bilanca javnega financiranja zajema bilance vseh štirih blagajn javnega financiranja v celoti, to je bilance državnega proračuna, zbirne bilance proračunov občin ter bilanci ZPIZ in ZZZS. Konsolidacija v bilanci javnega financiranja pomeni, da se med seboj pobotajo vsi tokovi iz ene blagajne javnega financiranja v druge, da se tako izognemo dvojnemu zajemanju in umetnemu zviševanju obsega javnofinančnih prihodkov in odhodkov.
Četrtletni pregled javnofinančnih prihodkov in odhodkov
-
Zadnja številka
Brošure, publikacije- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, april 2023 (pdf, 1,2 MB)
- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, januar 2023 (pdf, 1,7 MB)
- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, oktober 2022 (pdf, 1,7 MB)
- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, julij 2022 (pdf, 3,1 MB)
- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, april 2022 (pdf, 3,2 MB)
-
Pretekle objave mesečnega pregleda prihodkov in odhodkov štirih blagajn javnih financ
Brošure, publikacije- Pregled javnofinančnih gibanj, januar 2022 (pdf, 636 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, december 2021 (pdf, 630 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, november 2021 (pdf, 631 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, oktober 2021 (pdf, 631 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, september 2021 (pdf, 631 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, avgust 2021 (pdf, 633 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, julij 2021 (pdf, 632 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, junij 2021 (pdf, 633 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, maj 2021 (pdf, 635 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, april 2021 (pdf, 671 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, marec 2021 (pdf, 673 KB)
- Pregled javnofinančnih gibanj, februar 2021 (pdf, 605 KB)
Redno objavljanje javnofinančnih podatkov
Evropska unija je v izogib ponovitvi minule javnofinančne krize sprejela direktivo 2011/85/EU, ki določa podrobna pravila o značilnostih proračunskih okvirov držav članic, kar predstavlja niz ureditev, postopkov, pravil in institucij, ki so osnova za vodenje proračunskih politik države. Države članice tako zavezuje, da redno in pravočasno objavljajo zanesljive, pregledne ter kakovostne javnofinančne podatke z namenom ustreznega in časovno dobro načrtovanega spremljanja javnofinančnega položaja posamezne članice. To spodbuja proračunsko disciplino in vzdržnost javnih financ, kar omogoča naglo ukrepanje v primeru nepričakovanih proračunskih gibanj, v izogib čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Države članice morajo redno objavljati javnofinančne podatke po denarnem toku (tako imenovani plačani realizaciji, kar pomeni, da so v posameznem proračunskem letu zajeti prihodki in odhodki, ki so bili vplačani oziroma izplačani v obdobju od 1. 1. do 31. 12. tekočega leta) za sektor država in vse podsektorje, hkrati pa morajo objaviti podrobno povezovalno tabelo, ki prikazuje metodologijo pretvorbe podatkov po denarnem toku v podatke, temelječe na metodologiji oziroma standardu ESA (Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji). Ob tem morajo razkriti podatke o pogojnih obveznostih (poroštva, slaba posojila, obveznosti iz kapitala javnih služb) ter podatke o udeležbi države v kapitalu zasebnih in javnih družb.
-
Javnofinančni podatki po denarnem toku
Poročila
Posebni standardi objavljanja statističnih podatkov – SDDS Plus
Mednarodni denarni sklad (MDS) je po finančni krizi sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1996, vzpostavil poseben standard objavljanja statističnih podatkov (SDDS) z namenom večje preglednosti zbiranja oziroma zagotavljanja zadostnih in ustreznih ekonomskih in finančnih podatkov za določanje/ocenjevanje gospodarskih razmer v posameznih državah. Tako se v okviru standarda SDDS na enem mestu zbirajo in zagotavljajo osnovni in ključni podatki posamezne države na način, da zainteresirani uporabniki (na primer iz finančnih in nefinančnih trgov) lahko ocenijo širše gospodarsko in javnofinančno stanje posamezne države. Naslednje leto je bil za države z manj razvitimi statističnimi sistemi vzpostavljen tudi preprostejši standard GDDS, ki naj bi zagotovil osnovni okvir za razvoj tega področja in postopen prehod na višjo raven, SDDS. MDS je leta 2012 nadgradil standard SDDS, v tako imenovani SDDS Plus, z namenom zapolnitve podatkovne vrzeli, ki se je pokazala v času globalne krize. Izboljšani standard razširja objave SDDS za dodatnih devet kategorij podatkov s predpisanim pokritjem oziroma obsegom zajema, periodičnostjo in pravočasnostjo objavljanja podatkov. Ministrstvo za finance ob upoštevanju standarda SDDS Plus prostovoljno pripravlja in objavlja fiskalne podatke v okviru poročil posameznih bilanc, in sicer: Bilance centralne države – državni proračun, Bilance centralne države in Bilance države, ki so zaradi potreb MDS predložene v dveh različnih formatih, ter podroben opis zbiranja, obdelave fiskalnih podatkov in uporabljene metodologije.
-
Bilance centralne države – državni proračun
Poročila- Bilance centralne države – državni proračun (xlsx, 59 KB)
- Bilance centralne države – državni proračun / sdmx (xml, 184 KB)
- Bilance centralne države – državni proračun / Metapodatki (doc, 209 KB)
-
Bilance centralne države
Poročila- Bilance centralne države (xlsx, 32 KB)
- Bilance centralne države / sdmx (xml, 66 KB)
- Bilance centralne države / Metapodatki (doc, 208 KB)
-
Bilance države
Poročila- Bilance države (xlsx, 32 KB)
- Bilance države / sdmx (xml, 66 KB)
- Bilance države / Metapodatki (doc, 215 KB)