Prepovedane droge

Prepovedane droge - medresorsko ukrepanje

Ukrepe za obvladovanje prepovedanih drog zagotavljajo posamezne državne institucije na svojem delovnem področju, med drugim na Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za zdravje. 

Komisija Republike Slovenije za droge, ki se sestaja dvakrat letno, je sestavljena iz predstavnikov vseh, vključenih v nacionalno koordinacijo.

Posamezni resorji  znotraj nacionalne koordinacije zagotavljajo zbiranje, obdelavo, analizo ter posredovanje podatkov s svojega področja. Zaradi celovitega spremljanja epidemiološke situacije in trendov na področju uporabe drog se podatki oziroma agregati podatkov različnih resorjev zbirajo in analizirajo na pristojnem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Inštitut obdelane in analizirane podatke posreduje drugim ustanovam v državi, mednarodnim ustanovam ter širši javnosti, hkrati pa je tudi kontaktna točka evropske mreže kontaktnih točk za droge (REITOX), ki ima svoj sedež v Lizboni. Podatki so zbrani v letnih nacionalnih poročilih, ki jih pripravlja NIJZ.

Nevladne organizacije na področju drog imajo v Sloveniji pomembno vlogo, saj izvajajo nekatere temeljne programe pomoči za uporabnike drog in njihove svojce. Na področju države se povezujejo v zvezo, ki je, poleg ostalega, sogovornik ministrstvom pri oblikovanju politik. Ministrstva dobro sodelujejo z nevladnim sektorjem ter podpirajo in sofinancirajo njihove programe. 

Na lokalni ravni imajo koordinativno vlogo Lokalne akcijske skupine, ki so bile ustanovljene v več deset občinah, v večini primerov kot posvetovalna telesa županov. Omenjene skupine usklajujejo ukrepe in aktivnosti s področja drog na nivoju posameznih občin.

Nacionalni program na področju prepovedanih drog

S četrtim Nacionalnim programom na področju prepovedanih drog za obdobje med leti 2023 in 2030 bomo uresničevali zapisano vizijo, da se »do leta 2050 vzpostavijo in nadgradijo programi za izboljšanje zdravja in socialne blaginje ljudi in s tem na ravni države ustvarijo zdravju naklonjene življenjske razmere ter pogoji za dostojno, vključujoče, mirno in varno življenje vseh prebivalcev Republike Slovenije«.

Sprejet je v času, ko se svet sooča s številnimi izzivi in tveganji, ki se odražajo tudi na področju prepovedanih drog. Nadaljuje se trend hiperprodukcije novih psihoaktivnih snovi, nastajajo nove tihotapske poti, delovanje organiziranih kriminalnih združb pa predstavlja vedno večja varnostna tveganja. Stanje na področju drog tako narekuje širitev in specializacijo preventivnih in zdravstveno-socialnih programov.

Tovrstnim izzivom Nacionalni program sledi tudi z vključevanjem novih področij, kot so alkohol, tobak, prometna varnost in nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti. Med vsemi naštetimi je presečno področje preventiva, ki je v novem strateškem dokumentu deležna posebne pozornosti. S spodbujanjem programov preventive, predvsem zgodnje preventive, si bomo prizadevali za merljivo zmanjšanje števila novih uporabnikov drog, predvsem med mlajšo generacijo.

Nacionalni program je usmerjen v razvoj in krepitev programov psihosocialne obravnave uporabnikov drog, terapevtskih skupnosti ter programov celovitega okrevanja. Pri tem je posebnega pomena zmanjševanje socialne izključenosti med uporabniki in posvečanje ustrezne pozornosti posebej ranljivim skupinam, kot so denimo ženske uporabnice drog. Načrtovana je nadgradnja programov za uporabnike drog v zaporih, nadaljujejo se ukrepi in podpora programom za zmanjševanje števila okužb s HIV in hepatitisoma B in C ter za zmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi predoziranj. Krepijo se tudi dejavnosti države v boju proti organiziranemu kriminalu, preprodaji prepovedanih drog in proti drugim s tem povezanim oblikam kriminala.

Posebna pozornost je namenjena tudi ukrepom za nadgradnjo informacijskega sistema na področju zbiranja, urejanja, obdelovanja in posredovanja podatkov s področja prepovedanih drog. Namen je smiselna integracija različnih baz podatkov, ki bo omogočila hitrejše in celovitejše odzivanje ter pridobivanje informacijske pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Pri uresničevanju naštetih ukrepov bo bistvenega pomena tudi ukrep krepitve in nadaljnjega razvoja koordinativnih struktur na področju drog tako na lokalni kot državni ravni.

Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji

Uporaba drog v splošni populaciji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15-64 let. Po podatkih raziskave je 21 % prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog, najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 % prebivalcev Slovenije. Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 % prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 % in amfetamin 2,3 %.

Da je že kdaj v življenju uporabilo več drog ob eni priložnosti je v raziskavi poročalo 8,9% prebivalcev Slovenije v starosti 15-64 let. Med njimi je najvišji odstotek poročal o uporabi alkohola in konoplje (92 %), sledi uporaba kombinacije alkohola, konoplje in vsa ene stimulativne droge (10 %). Psihoaktivna zdravila sta v zadnjem letu uporabila 2 % prebivalcev Slovenije; med njimi jih je 16,6 % hkrati uporabilo psihoaktivna zdravila in alkohol, 6,4 % psihoaktivna zdravila in prepovedane droge, 4,6 % pa vse tri snovi.

Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let med letoma 2012 in 2018 pokaže, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala, in sicer predvsem na račun konoplje.

Uporaba drog v šolski populaciji

Fakulteta za farmacijo je od aprila do junija 2021 izvajala raziskavo o uporabi novih psihoaktivnih snovi, v kateri je sodelovalo 319 študentov slovenskih univerz. Da so že kdaj v življenju uporabili katerega od sintetičnih kanabinoidov je poročalo 7,9 % anketiranih, najpogosteje uporabljena sintetična kanabinoida sta bila AM-2210 in MDMB4en-PINACA. 1,6 % anketiranih je poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili katerega od sintetičnih katinonov, najbolj razširjena katinona sta 3-MMC in 4-MMC. O uporabi drugih novih psihoaktivnih snovi je poročalo 5,3 % anketiranih, najpogosteje so poročali o uporabi ketamina (povzeto po Kozole in Sollner Dolenc 2022).

Več raziskav in informacij je dosegljivih na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Zdravljenje odvisnosti

Zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog poteka v zdravstvenih ustanovah skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Zdravstvena obravnava uporabnika drog je umeščena v reden program zdravstvenega varstva, ki je finančno podprt s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Obravnava poteka v javnih zdravstvenih zavodih ter pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ambulantno in bolnišnično. Uporabnike obravnavajo na primarni ravni zdravstvenega varstva v za to specializiranih centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).

Bolnišnično zdravljenje poteka v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana in obsega detoksikacijo, obravnavo kriznih stanj, obravnavo odvisnosti pri bolnikih s pridruženo duševno motnjo, specialistično ambulantno dejavnost, obravnavo v dnevni bolnišnici ter podaljšano bolnišnično obravnavo z rehabilitacijo. 

Programi pomoči

Sofinancirani večletni programi

Programi, ki vključujejo preprečevanje tveganj in težav v zvezi z uporabo drog in drugimi zasvojenostmi, zmanjšanje socialne škode, ki jo povzroča uporaba drog ter zmanjševanje števila zasvojenih so programi, ki se odvijajo v dnevnih centrih, terapevtskih skupnostih, komunah in pisarnah za svetovanje in informiranje.

Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

Centri si prizadevajo uveljaviti najnovejša spoznanja na področju zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog. V Sloveniji deluje mreža 18 centrov, ki izvajajo vrsto programov. V centrih je na voljo posvetovalnica za uporabnike drog in svojce, nudijo individualno, skupinsko in družinsko terapijo in pripravo na bolnišnično obravnavo. Nudijo pomoč pri rehabilitacijo in integraciji zdravljenih odvisnikov v družbo. Hkrati skrbijo za konzultacije za zdravstveno in socialno službo, patronažno službo in povezavo s terapevtskimi skupinami in skupinami za samopomoč, ambulantno detoksikacijo in programom zdravljenja z opioidnimi zdravili. Vsebina in aktivnosti mreže centrov so objavljene na portalu Infodroga.

Mednarodno sodelovanje

Komisija OZN za droge 

Komisija OZN za droge (Commission on Narcotic Drugs – CND) je bila ustanovljena leta 1946 kot ena izmed funkcionalnih komisij Ekonomskega in socialnega sveta OZN (ECOSOC). Njen namen je podpora ECOSOC pri spremljanju implementacije mednarodnih pogodb na področju prepovedanih drog.

Ključne mednarodne konvencije na področju drog so:

• Enotna konvencija o opojnih drogah iz leta 1961,
• Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971 in
• Konvencija ZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988.

Komisija s svojimi ukrepi na področju prepovedanih drog določa svetovno politiko. Komisija spremlja in analizira globalno situacijo na področju drog, vključno s preprečevanjem zlorabe drog, rehabilitacijo uporabnikov drog ter ponudbo in prometom s prepovedanimi drogami. Svoj mandat uveljavlja prek Urada OZN za droge in kriminal (UN Office on Drugs and Crime – UNODC), ki deluje na Dunaju.

Komisijo OZN za droge (CND) sestavlja 53 držav članic: 11 iz afriške skupine (AG), 11 iz azijsko-pacifiške (APG), 10 iz latinskoameriške in karibske (GRULAC), 6 iz vzhodnoevropske (EEG), 14 iz skupine zahodnoevropskih in ostalih držav (WEOG), 1 sedež pa vsaka 4 leta rotira med APG in GRULAC.

Volitve potekajo v okviru organizacijskega zasedanja ECOSOC (ima 54 držav članic) v New Yorku.

Evropska unija – Horizontalna delovna skupina za droge

Horizontalna delovna skupina za droge je bila ustanovljena leta 1997, pristojna pa je za vodenje in upravljanje dela Sveta EU v zvezi z drogami. Vodi zakonodajno delo in splošno politiko na dveh področjih: pri zmanjševanju ponudbe drog in pri zmanjševanju povpraševanja po drogah. Pri tem delu se usmerja na tri medsektorske teme: usklajevanje, mednarodno sodelovanje ter raziskave, spremljanje in ocenjevanje. 

Delovna skupina sodeluje z agencijami EU, kot sta  Agencija EU za droge in Europol (evropski organ kazenskega pregona), ter drugimi mednarodnimi organizacijami in državami, ki niso članice EU. Glavni cilji delovne skupine:

• priprava strategij na področju drog, akcijskih načrtov EU in drugih dokumentov s področja drog,
• izmenjava informacij o nacionalnih politikah na področju drog in vprašanjih v zvezi z drogami med državami članicami in z državami izven EU,
• usklajevanje ukrepov držav članic v EU in drugod.

Svet Evrope – Pompidoujeve skupina

Na področju prepovedanih drog obstaja v širšem mednarodnem prostoru nekaj organizacij, ki si prizadevajo oblikovati, povezati, uskladiti in koordinirati različne ukrepe ter aktivnosti. Najdaljšo tradicijo v Evropi ima Pompidoujeva skupina  oziroma Skupina Sveta Evrope za mednarodno sodelovanje na področju drog in zasvojenosti, ki je bila ustanovljena leta 1971 kot tako imenovani delni sporazum Sveta Evrope. Danes je v skupini aktivnih 41 držav članic Sveta Evrope. Med neevropskimi državami, s katerimi sodeluje skupina, so vse severnoafriške države, pa tudi Kolumbija in Mehika, ki se je leta 2016 formalno pridružila skupini. Skupina sodeluje s še nekaterimi srednjeazijskimi državami.

Pompidujeva skupina je pomemben mednarodni dejavnik za oblikovanje in spremljanje različnih aktivnosti na področju prepovedanih drog, ki temeljijo na upoštevanju človekovih pravic in dostojanstva. Opravila je pionirsko vlogo pri razvoju epidemiološkega raziskovanja fenomena prepovedanih drog ter ohranja in skrbi za stalen pretok informacij in znanj med tremi ključnimi komponentami celotnega sistema: raziskovalno, izvajalsko ter komponento političnega snovanja in odločanja.

Pompidoujeva skupina spodbuja države članice k oblikovanju multidisciplinarne, inovativne, učinkovite in na dejstvih sloneče politike na področju drog. Skupina si prizadeva povezovati politiko, prakso in znanost ter se zaveda realnih okvirov za konkretno izvajanje programov na področju drog. Hkrati skupina ponuja forum za odprt dialog v širšem evropskem prostoru, vključno z mrežo partnerskih držav v Sredozemlju, ki spodbuja dialog v zvezi s problematiko zlorabe in prometa s prepovedanimi drogami.

Zakonodaja

Slovenija je podpisnica naslednjica (iz časa pred osamosvojitvijo) treh konvencij OZN, ki opredeljujejo celotno področje prepovedanih drog in vse ukrepe ter aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne države. Slovenska zakonodaja, ki temelji na določilih teh konvencij, je usklajena tudi s pravnim redom EU glede predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog in temeljnimi usmeritvami Sveta Evrope glede človekovih pravic.