Digitalna vključenost

Digitalne kompetence

Digitalne kompetence vključujejo samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij pri učenju, delu in sodelovanju v družbi. Opredeljene so kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov.

Okvir za oblikovanje politike digitalnih kompetenc ter njihov razvoj in merjenje (vsebina v angleščini) (angleško The Digital Competence Framework for Citizens - DigComp) razčleni digitalne kompetence na pet ključnih področij: 

• informacijska in podatkovna pismenost,
• komuniciranje in sodelovanje v okviru digitalnih tehnologij,
• ustvarjanje digitalnih vsebin,
• varnost in
• kompetence reševanja problemov.

DigComp verzija 2.2. pozna osem ravni digitalnih kompetenc, Program politike Pot v digitalno desetletje pa razumevanje ravni digitalnih kompetenc skrči na dve ključni:

• osnovna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo sposobnost opravljanja z uporabo digitalnih sredstev vsaj ene od aktivnosti, povezanih z naslednjimi področji: informacije, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje vsebin, varnost in osebni podatki, ter reševanje problemov,
• napredna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo znanja in spretnosti ter poklicne kompetence, strokovno usposobljenost, ki zahtevajo znanje in izkušnje, potrebne za razumevanje, zasnovo, razvoj, upravljanje, preskušanje, uvajanje, uporabo in vzdrževanje digitalnih tehnologij, izdelkov in storitev.

Dostopnost

Namen Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je uporabnikom omogočiti lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja ter lažje uveljavljanje pravic vseh prebivalcev in prebivalk.

Organi javnega sektorja za ustvarjanje, zbiranje in zagotavljanje informacij in storitev, ki so bistvene za javnost vedno pogosteje uporabljajo internet. S tega vidika je pomembno, da so vsebine, objavljene na spletiščih in mobilnih aplikacijah, dostopne vsem uporabnikom. Navedeno je še zlasti pomembno za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, ki so pogosto prikrajšani za dostop do informacij in storitev ter s tem digitalno izključeni. Spletna mesta, orodja in tehnologije morajo biti zasnovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ne glede na njihove morebitne oviranosti.

Zavezanci po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Vsi ti, razen v zakonu določenih izjem, morajo zagotavljati skladnost s harmoniziranim standardom SIST EN 301 549 – Zahteve za dostopnost IKT produktov in storitev (spletišča in mobilne aplikacije morajo biti zaznavni, delujoči, razumljivi, robustni in s tem dostopni), pripraviti oceno nesorazmernega bremena, objaviti izjavo o dostopnosti (in jo redno posodabljati) ter zagotavljati povratni mehanizem. Zakon jasno določa tudi, katere zahteve glede dostopnosti morajo izpolnjevati spletišča in mobilne aplikacije.

Sovražni govor na spletu

Sovražni govor je težko enoznačno določiti. Pri tem velja, da gre za žaljivo razpravo, usmerjeno v inherentne značilnosti skupin ali posameznikov, kot so denimo rasa, nacionalnost, vera, spol, svetovnonazorsko ali politično prepričanje, pri čemer je posledica običajno javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu.

Razširjenost in "sprejetost" sovražnega govora je v Sloveniji velik problem. Da se ga lotevamo premalo resno, kaže tudi poziv Sveta Evrope, ki je Slovenijo konec oktobra 2018 spodbudil, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru, zlasti na družbenih omrežjih.

Boja proti sovražnemu govoru smo se v letu 2023 lotili s kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik in javnim natečajem za osnovnošolce Mladi skupaj proti sovražnemu govoru.

Neresnične informacije na spletu

Neresnične informacije predstavljajo enega izmed ključnih izzivov naše družbe. Kljub temu da se nekateri primeri neresničnih informacij zdijo nedolžni ali le poskus zabave, je veliko neresničnih novic lahko škodljivih, zlonamernih ali celo nevarnih. Neresnične informacije so ustvarjene, da spremenijo naša prepričanja in stališča, tako da bodo na koncu spremenila tudi naše vedenje. Če verjamemo lažnim novicam, potem bi lahko rekli, da avtor lažnih informacij vodi naša prepričanja.

Ločimo med neresničnimi, zavajajočimi in lažnimi informacijami:

• Neresnične oziroma napačne informacije (angleško disinformation), so preverjeno netočne in z različnimi cilji namenoma manipulirajo z javnostjo ali zasledujejo določen ekonomski interes, in s tem povzročajo javno škodo.
• Zavajajoče informacije (angleško misinformation), so prav tako preverjeno netočne, vendar se širijo brez izvornega namena, pogosto zato, ker uporabniki verjamejo, da so točne in pravilne.
• Lažne informacije (angleško fake news), so namerno oblikovane, senzacionalne, čustveno nabite, zavajajoče ali popolnoma izmišljene informacije, ki posnemajo obliko osrednjih novic.

Ženske v digitalni preobrazbi

V času pospešenega razvoja naprednih tehnologij je eden od pomembnih vidikov opolnomočenja žensk tudi njihova izobraženost in usposobljenost aktivno vključenost v digitalnem okolju.

Vzpodbudni so izsledki najnovejše raziskave Evropske komisije o položaju žensk v digitalni preobrazbi (vsebina v angleščini), kjer so Slovenke uvrščene nad povprečje EU in so bolje digitalno izobražene kot njihove evropske kolegice. Zasluge za to pripisujemo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom, ki se zavzemajo za dvig digitalnih kompetenc.

Nacionalna kontaktna točka za področje žensk v digitalizaciji je vzpostavljena v skladu z Deklaracijo o zavezanosti žensk k digitalni preobrazbi in vzpodbujanju ter uresničevanju ukrepov na področjih:

• oblikovanja nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi;
• vzpodbujanja izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk;
• vzpostavljanja evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij;
• vzpodbujanja podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu;
• napredovanja glede spolno uravnotežene sestave odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.

Mreža nevladnih organizacij

Digitalizacija vse bolj očitno vpliva na življenje slehernega prebivalca. Prav s sodelovanjem v današnjem tehnološko podprtem in informacijsko bogatem okolju namreč prebivalci sooblikujejo digitalno okolje, ki je bistvenega pomena za demokratične procese in prakse ter predstavlja kontekst, v katerem je mogoče uveljavljati pravice do družbenega, gospodarskega in političnega sodelovanja. Pri tem je ključno, da je možnost sodelovanja oziroma vključenosti v informacijsko družbo zagotovljena prav vsem prebivalcem. Pomemben deležnik pri uresničevanju potreb in interesov vseh prebivalcev je nevladni sektor. 

Na področju informacijske družbe je izjemnega pomena sodelovanje z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID). Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža NVO-VID povezuje 32 društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij, socialnih podjetij in zadrug, od katerih jih ima 7 status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.

Zakonodaja