Digitalna vključenost

Digitalne kompetence

Digitalne kompetence vključujejo samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij pri učenju, delu in sodelovanju v družbi. Opredeljene so kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov.

Okvir za oblikovanje politike digitalnih kompetenc ter njihov razvoj in merjenje (vsebina v angleščini) (angleško The Digital Competence Framework for Citizens - DigComp) razčleni digitalne kompetence na pet ključnih področij: 

• informacijska in podatkovna pismenost,
• komuniciranje in sodelovanje v okviru digitalnih tehnologij,
• ustvarjanje digitalnih vsebin,
• varnost in
• kompetence reševanja problemov.

DigComp verzija 3.0 pozna osem ravni digitalnih kompetenc, Program politike Pot v digitalno desetletje pa razumevanje ravni digitalnih kompetenc skrči na dve ključni:

• osnovna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo sposobnost opravljanja z uporabo digitalnih sredstev vsaj ene od aktivnosti, povezanih z naslednjimi področji: informacije, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje vsebin, varnost in osebni podatki, ter reševanje problemov,
• napredna digitalna znanja in spretnosti, ki pomenijo znanja in spretnosti ter poklicne kompetence, strokovno usposobljenost, ki zahtevajo znanje in izkušnje, potrebne za razumevanje, zasnovo, razvoj, upravljanje, preskušanje, uvajanje, uporabo in vzdrževanje digitalnih tehnologij, izdelkov in storitev.

Mreža nevladnih organizacij

Digitalizacija vse bolj očitno vpliva na življenje slehernega prebivalca. Prav s sodelovanjem v današnjem tehnološko podprtem in informacijsko bogatem okolju namreč prebivalci sooblikujejo digitalno okolje, ki je bistvenega pomena za demokratične procese in prakse ter predstavlja kontekst, v katerem je mogoče uveljavljati pravice do družbenega, gospodarskega in političnega sodelovanja. Pri tem je ključno, da je možnost sodelovanja oziroma vključenosti v informacijsko družbo zagotovljena prav vsem prebivalcem. Pomemben deležnik pri uresničevanju potreb in interesov vseh prebivalcev je nevladni sektor. 

Na področju informacijske družbe je izjemnega pomena sodelovanje z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID). Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža NVO-VID povezuje 32 društev, zvez društev, zasebnih zavodov, fundacij, socialnih podjetij in zadrug, od katerih jih ima 7 status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe.

Zakonodaja