Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Država razvija in izvaja politiko zaposlovanja, s katero posega na trg dela z namenom spodbujanja zaposlovanja ter zagotavljanja enakih možnosti in dostopa do trga dela za vse. Poseben izziv na trgu dela predstavljajo demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva, kar zahteva ustvarjanje pogojev za daljšo delovno aktivnost starejših, hkrati pa spodbujanje hitrega in kakovostnega vključevanja mladih na trg dela po zaključku izobraževanja. Pri uresničevanju teh ciljev ima osrednjo vlogo aktivna politika zaposlovanja.

V zadnjih letih so se pogoji na trgu dela in pravice delavcev znatno izboljšali, vendar ne za vse kategorije delavcev v enaki meri. Zagotavljanje enakih možnosti pri dostopu do trga dela in boj proti brezposelnosti ostaja ena od prednostnih nalog države. Programi aktivne politike zaposlovanja so vse pomembnejši del razvoja trga dela in tudi pomoči gospodarstvu, ne le prebivalstvu. Programi prispevajo k vključevanju brezposelnih oseb na trg dela, k njihovi socialni in delovni vključenosti. Posebna pozornost pri tem je namenjena tistim skupinam, ki se na trgu dela soočajo z večjimi ovirami. Država posega na trg dela tudi z ukrepi za krepitev odpornosti gospodarstva in ohranitev delovnih mest.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja

Gospodarska rast je začela v zadnjih letih spreminjati trende v zaposlenosti in brezposelnosti. Zaposlovanje brezposelnih oseb je namreč v veliki meri odvisno od razmer v gospodarstvu, pomemben dejavnik pa so tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja in drugi ukrepi države na trgu dela. Z ukrepi politike zaposlovanja lahko brezposelne osebe motiviramo in jim zagotovimo dodatno usposabljanje in nadgrajevanje njihovih kompetenc ter na ta način povečujemo njihovo zaposljivost, jih približamo delodajalcem. Dejstvo je namreč, da le usposobljeni posamezniki lahko zasedajo produktivnejša delovna mesta, ki prinašajo večjo dodano vrednost in prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva.

Ranljive skupine na trgu dela

Gospodarska rast je povzročila povečano povpraševanje po delovni sili in posledično se je število brezposelnih oseb znižalo, močno pa se je poslabšala strukturna brezposelnost. 

Ukrepi na področju aktivne politike zaposlovanja in drugih storitev na trgu dela so trenutno usmerjeni predvsem k najranljivejšim skupinam na trgu dela. To so tisti, ki so kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram še vedno manj konkurenčni na trgu dela, predvsem invalidi in dolgotrajno brezposelni, ki so pogosto tudi starejši in brez ustrezne izobrazbe, ter mladi iskalci prve zaposlitve. 

Izvajanje programov zaposlovanja

Večino programov aktivne politike zaposlovanja za brezposelne osebe izvaja Zavod za zaposlovanje, ki vodi tudi evidenco registrirano brezposelnih oseb ter spremlja trende zaposlovanja na trgu dela. Zavod brezposelnim osebam pomaga načrtovati karierno pot, jim svetuje ter jih motivira in informira o priložnostih na trgu dela. Pri iskanju zaposlitvenih možnosti in pri izdelavi zaposlitvenega načrta za vsakega posameznika upošteva tako posameznikove poklicne in splošne kompetence, interes za zaposlitev, mobilnost, veščine iskanja zaposlitve kot tudi morebitne pomanjkljivosti in ovire za aktiven vstop na trg dela.

Programe aktivne politike zaposlovanja za zaposlene izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad.

Shema skrajšanega delovnega časa

Z uvedbo sheme skrajšanega delovnega časa se krepi odpornost gospodarstva, saj pomaga delodajalcem, da ohranijo delovna mesta v obdobjih okoliščin, ki imajo začasni negativni vpliv na obseg njihovega poslovanja. Delavci tako ne preidejo v odkrito brezposelnost, ohranijo svoja delovna mesta, v času odrejenega skrajšanega delovnega časa pa imajo pravico in dolžnost, da se vključijo v izobraževanje in usposabljanje, s čimer si krepijo svoje znanje in kompetence.