Skoči do osrednje vsebine

Izpostavljenost sevanjem v industriji, raziskavah in pri izobraževanju

Poleg medicine je uporaba virov sevanj razširjena v različnih dejavnostih industrije, raziskavah in pri izobraževanju. Obsega tako uporabo radionuklidov in rentgenskih naprav kot tudi drugih električnih naprav, ki oddajajo ionizirajoče sevanje. Pri njihovi uporabi je treba izvajati ukrepe varstva pred sevanji, da ne bi prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev in prebivalstva, kar pomeni, da uporabnik izvaja sevalno dejavnost.

V moderni industriji se je v določenih postopkih uporaba virov sevanj pokazala kot učinkovita in zanesljiva metoda pridobivanja informacij, ki jih ni mogoče pridobiti na noben drug način.

Najpogosteje se uporabljajo različni zaprti viri sevanj, pri katerih praviloma ne more priti do kontaminacije. Občasno in za posebne namene se uporabljajo tudi radionuklidi, ki niso klasični zaprti viri sevanj in jih prištevamo med odprte vire sevanj.

Raziskovalna dejavnost uporablja vire sevanj predvsem za kalibracijo in določanje zgradbe in lastnosti posameznih materialov. Podobno kot v medicini, se radionuklidi uporabljajo tudi za označevanje in sledenje posameznih spojin in snovi v kemijskih in bioloških procesih.

Vsaka človekova dejavnost, ki lahko poveča izpostavljenost posameznikov ionizirajočemu sevanju zaradi uporabe virov sevanja, je sevalna dejavnost. Pred začetkom izvajanja sevalne dejavnosti je potrebno pridobiti dovoljenje. 

Vsak vir sevanja mora biti vpisan v register virov sevanja. S tem skušamo preprečiti, da se noben vir sevanja ne bi izgubil in kdaj v prihodnosti povzročil nepotrebno obsevanje delavcev in prebivalstva.

Upravičenost izvajanja in optimizacija varstva pred sevanji

Eno od načel uporabe ionizirajočega sevanja je načelo upravičenosti. Odločitev o uvedbi sevalne dejavnosti je upravičena, če je korist za posameznika ali družbo zaradi te sevalne dejavnosti večja kot škoda za zdravje, ki bi jo sevalna dejavnost prinesla. 

Pri izpostavljenosti prebivalstva in poklicni izpostavljenosti je treba varstvo posameznikov optimizirati tako, da so velikost osebnih doz, verjetnost da pride do izpostavljenosti, in število izpostavljenih ljudi tako nizki, kot je mogoče razumno doseči ob upoštevanju sedanjega tehničnega znanja ter upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov.

Zaščita pred prekomerno obsevanostjo

Pri delu z viri sevanj, ki povzročajo zunanjo obsevanost, se izpostavljenosti sevanju običajno ne moremo popolnoma izogniti. Prejeto dozo lahko učinkovito zmanjšamo s primernim načinom dela in uporabo ščitov.

Zaščita pred zunanjo obsevanostjo sloni na treh tehničnih parametrih varstva pred sevanji: na omejitvi časa izpostavljenosti, na delu na čim večji razdalji od vira in na uporabi ščitov, ki oslabijo sevanje.

ALARA princip v sliki: Razdalja, ščit in čas. | Avtor: URSJV

Ocena varstva pred sevanji

Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti izdelavo oceno varstva izpostavljenih delavcev pred ionizirajočimi sevanji, ki mora opredeliti:

  • ukrepe varstva pred sevanji,
  • celotno tveganje sevalne dejavnosti, in
  • načrt optimizacije varstva ljudi in okolja pred sevanji v vseh delovnih pogojih.

Če ocene ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora k oceni podati svoje mnenje. Izvod ocene skupaj z mnenjem pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji je treba priložiti k vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Ustreznost ocene presoja upravni organ v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.