Opis in biologija

Paprikar je majhen temno rjav do črn hrošček z rilčkom, dolžine telesa 2,0-3,5 mm in širine 1,5-1,8 mm. Ovalno telo je prekrito s svetlimi dlačicami.

Hrošči se prehranjujejo na brstih, cvetovih, plodovih ter listih gostiteljskih rastlin. Privabljajo jih hlapne snovi cvetov in zorečih plodov paprik ter rastline, ki jih poškodujejo osebki iste vrste. Samice se prehranjujejo in odlagajo jajčeca na mlade plodove, pri čemer posamezna jajčeca odložijo v prehranjevalne vbode. Luknjico zaprejo z izločkom. Jajčece je svetlo, dolgo do 0,5 mm. Po treh do petih dneh se izleže ličinka, ki se trikrat levi. Breznoga ličinka je sivo-bela, z rumeno-rjavo glavo. Po 3. do 6. dneh se iz bube izleže hrošč, ki po nekaj dneh naredi izhodno odprtino, skozi katero zapusti brst oziroma plod in se začne prehranjevati. Samica živi od dva do tri mesece. V tem času odloži od 340 do 600 jajčec in sicer posamično od 5 do 7 jajčec na dan. Ličinke se prehranjujejo s semeni in drugim tkivom v zorečih plodovih, v katerih se tudi zabubijo.

Znaki napada

Zgodnja znamenja napada so majhne luknjice v cvetovih in plodovih ter majhne krožne ali ovalne luknjice (v premeru od 2 do 5 mm) v listih.

Prehranjevanje in razvijanje hroščev v brstih in plodovih vpliva na prezgodnje dozorevanje in odpadanje mladih plodov, kar je jasen znak prisotnosti paprikarja. Drugi zunanji znaki in simptomi na plodovih so še poškodbe zaradi odlaganja jajčec ter izhodne odprtine izleglih hroščev. Prehranjevanje ličink lahko vodi do razbarvanja in deformacije plodov.

Napadene rastline so bolj dovzetne za okužbe s patogenimi glivami, ki povzročajo črno pegavost (Alternaria spp.).

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline paprikarja pripadajo rodu Capsicum (paprike in feferoni: Capsicum annuum, C. frutescens, C. chinense, C. pubescens, C. baccatum) ter nekaj vrstam iz rodu Solanum, na primer jajčevec (S. melongena).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Na večje razdalje se škodljivec v vseh razvojnih stadijih (jajčece, ličinka, buba, izlegel hrošč) prenaša s pomočjo človeka oziroma s transportom napadenih plodov gostiteljskih rastlin. Na lokalnem nivoju pa se škodljivec lahko širi tudi s prenosom posameznih osebkov na oblekah in strojih.

Ocenjeno je, da se paprikar lahko širi med napadenimi rastlinjaki v razdalji približno do 2 km na leto.

Geografska razširjenost

Paprikar najverjetneje izvira iz Mehike ali Srednje Amerike, od koder se je razširil v številne države Karibov in južne države Združenih držav Amerike, najden je bil tudi v Kanadi, na Havajih in Francoski Polineziji. V Evropi je bil najden na Nizozemskem leta 2012 v rastlinjaki ter v Italiji leta 2013 v rastlinjakih in na prostem. V obeh državah so ga uspešno izkoreninili.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Osnovne informacije o paprikarju.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja paprikarja v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.