Skoči do osrednje vsebine

Krompirjevi bolhači so karantenski škodljivci, ki povzročajo škodo predvsem na krompirju. Ličinke delajo rove v gomolje oziroma korenike. Poškodbe imajo videz »brazgotin« na gomoljih krompirja. Najpomembnejša pot prenosa je s semenskim in jedilnim krompirjem iz držav, kjer so prisotni krompirjevi bolhači.

Opis in biologija

Bolhači so majhni hrošči iz poddružine bolhačev (Alticinae), veliki od 1,5-2 mm. So črne do bronaste barve, ki se na soncu značilno svetijo. Njihovo telo je ovalne oblike, prekrito z dlačicami, z malo trikotno glavo in velikimi ovalnimi očmi; nitasti tipalki sta sestavljeni iz enajstih členov.

Odrasli bolhači se lahko pojavijo že konec aprila, odvisno od leta. Običajno jih zasledimo v maju in so množično prisotni vse do julija oziroma avgusta; prezimijo v zemlji, lahko jih najdemo tudi pod rastlinskimi ostanki. Jajčeca odlagajo v zgornjo plast zemlje, tik ob gostiteljskih rastlinah. Ta so majhna, belkasta in rahlo elipsaste oblike. Ličinke so bele barve, cilindrične oblike, odrasle merijo v dolžino do 5 mm in imajo rjavo glavo

Vrsti E. papa in E. cucumeris imata v Evropi trenutno eno generacijo letno

Vrste krompirjevih bolhačev:

  • Epitrix cucumeris (Harris) (angl. potato flea beetle)
  • Epitrix papa sp. n. 
  • Epitrix subcrinita Leconte (angl. western potato flea beetle)
  • Epitrix tuberis Gentner (angl. tuber flea beetle)

Znaki napada

Odrasli bolhači se prehranjujejo z mladimi listi gostiteljskih rastlin (večinoma se prehranjujejo na zgornji strani listov, manj pogosto jih najdemo na spodnji strani). Poškodbe, ki jih povzročajo krompirjevi bolhači z izjedanjem listov, so manjše, enakomerne luknjice na listih, kar ima za posledico zmanjšano asimilacijsko površino listov, to prispeva k zmanjšani količini in kvaliteti pridelka. Če je populacija bolhačev na mladi rastlini velika, lahko nastanejo nepopravljive poškodbe, ki povzročajo propad rastline.

Ličinke poškodujejo gomolje oziroma korenike gostiteljskih rastlin, s tem da delajo rove in sicer tik pod površino kot tudi globlje. Poškodbe izgledajo podobno kot »brazgotine« na gomoljih krompirja.

Gostiteljske rastline

Najpomembnejši gostitelji so: krompir, jajčevec, tobak, paprika, navadni kristavec, pasje zelišče ter rastline iz družine metlikovk (Chenopodiaceae).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Krompirjeve bolhače je mogoče prenesti s krompirjevi gomolji (skupaj z odraslimi bolhači in ličinkami) ter z zemljo (bube) iz držav, kjer so prisotni krompirjevi bolhači (Portugalska, Španija).

Geografska razširjenost

Krompirjevi bolhači izvirajo iz Severne Amerike. V Kanadi povzroča veliko gospodarsko škodo vrsta E. tuberis.

V Evropi je bila prva najdba uradno potrjena na Portugalskem v letu 2004, ko so našli vrsti Epitrix cucumeris in Epitrix similaris na območju Azoresta in Madeire. Leta 2008 so v Španiji (v Galiciji) našli vrsto E. similaris. V letu 2010 so na Irskem našli na listih krompirja simptome, ki so jih povzročili bolhači Epitrix spp. Krompir je bil uvožen iz Portugalske. V letu 2011 so na Nizozemskem javili o najdbi vrste E. similaris, za katero na podlagi monitoringa v letu 2012 zagotavljajo, da ni več prisoten.

O najdbah krompirjevih bolhačev v ostalih delih Evrope doslej niso poročali.

Osnovne informacije o krompirjevih bolhačih.

Ukrepi v Evropski uniji

V skladu s Sklepom Komisije 2012/270/EU z vsemi spremembami v Sloveniji spremljamo 4 vrste bolhačev in sicer predvsem na njihovi glavni gostiteljski rastlini krompirju.

V Sloveniji smo do sedaj našli bolhače iz rodu Epitrix in sicer: E. atropae, E. pubescens in E. intermedia.

Krompirjevih bolhačev, ki so predmet programa preiskave, ki ga izvajamo v zadnjih letih, v Sloveniji nismo zasledili.

Zakonodaja