Opis in biologija

Jesenov krasnik ima eno generacijo na leto, lahko pa razvoj traja dve leti, kar je v glavnem odvisno od klimatskih razmer in hroščem omogoča večjo prilagodljivost.

Odrasli osebki so aktivni med 15. majem in 15. avgustom (ocena za Srednjo Evropo), živijo okoli 21 dni in se hranijo z listjem gostiteljskega drevesa.

Parjenje se začne približno en teden po izletu osebkov iz gostitelja, kjer so se razvili. Samice začnejo odlagati jajčeca približno 7 do 10 dni po parjenju. Odlagajo jih na skorjo, v razpoke in v špranje v skorji gostiteljskih dreves. Odložijo v povprečju nekaj deset jajčec iz katerih se po 2. do 3. tednih izležejo ličinke, ki se postopoma pregrizejo skozi skorjo do floema in kambija, kjer se hranijo do pozne jeseni. Stadij ličinke je najdaljši in traja približno od junija do aprila naslednje leto. Ličinke med hranjenjem izgrizejo serpentinaste rove, ki z rastjo ličinke postajajo širši in so napolnjeni z zbito črvino (izločki ličink in ostanki rastlinskega tkiva). Ličinka prezimi v bubilnici, ki jo izdela do 1 cm globoko v lesu ali v skorji, in se spomladi (april–maj) zabubi. Po približno dveh tednih se razvijejo odrasli osebki, ki se po okoli 8. dneh pregrizejo na površino skozi izhodne odprtine v obliki velike tiskane črke D, premera 3–4 mm.

Odrasli osebki so 8,5–14 mm dolgi in 3,1–3,4 mm široki hrošči. Telo je podolgovato, v obliki čolnička in kovinsko modrozeleno. Hitinjača je gosto drobno strukturirana, zaradi česar pride do odboja svetlobe pod različnimi koti in osebki izgledajo nekoliko mavrično. Ko razprejo krila, se pokaže rožnato vijoličasta hrbtna stran zadka.

Znaki napada

Napad jesenovega krasnika lahko ostane neopažen tudi do 3 leta od naselitve prvih hroščev. Zlasti v zgodnji fazi naselitve je populacija osebkov zelo nizka in število osebkov, ki napadejo drevo, je majhno. Posledično so maloštevilni tudi znaki, po katerih napad prepoznamo. 

Pozornost namenjamo predvsem vsem jesenom oziroma drugim gostiteljem, ki kažejo znake sušenja in odmiranja v krošnji. Odmiranje hitro napreduje in drevo odmre. Znaki, ki kažejo sum na napad jesenovega krasnika, so:

• izcedki na skorji;
• rast adventivnih poganjkov;
• deformacije skorje na mestih, kjer se v skorji pojavljajo ličinke in njihovi rovi;
• izhodne odprtine v obliki velike tiskane črke D (3 do 4 mm široke) v skorji;
• serpentinasti rovi ličink (dolgi 26 do 32 cm) v notranjem delu skorje vej in debla gostitelja, napolnjeni z zbito, rjavo črvino.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline jesenovega krasnika so: 

• jeseni (Fraxinus spp.) in 
• druga gozdna in okrasna drevesa in grmi, kot so orehi (Juglans spp.), bresti (Ulmus spp.), oreškarji (Pterocarya spp.) in Chionanthus virginicus L.

Na področju Moskve je hrošč napadel in uničil vse tri evropske vrste jesenov (Fraxinus angustifolia, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Tveganje za vnos jesenovega krasnika na območja, kjer še ni prisoten, predstavljajo premiki gostiteljskih rastlin za sajenje, lesa in lesenih izdelkov ter lesnega pakirnega materiala iz lesa gostiteljev z območij, kjer je vrsta prisotna.

K nam bi se hrošč iz Rusije in Ukrajine lahko razširil tudi kot slepi potnik v prevoznih sredstvih ali pa po naravni poti z letenjem.

Geografska razširjenost

Jesenov krasnik izvira iz vzhodne Azije. S transportom napadenega lesa in sadik ter kot slepi potnik je bil hrošč vnešen na nova območja v ZDA, Kanadi in v Rusiji. Vrsta je bila prvič najdena v Evropskem delu Rusije v bližini Moskve leta 2003, leta 2019 pa so o najdbi jesenovega krasnika poročali iz Ukrajine. Glede na hitro širjenje vrste v Rusiji in Ameriki pričakujemo, da se bo jesenov krasnik v prihodnosti razširil tudi v druge dele Evrope.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Osnovne informacije o jesenovem krasniku.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja jesenovega krasnika v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.