Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni končana, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Bakterijski ožig oljk je karantenska bolezen, ki jo povzroča bakterija Xylella fastidiosa. Bakterija je na jugu Italije povzročila obsežno propadanje oljk, poleg oljk pa v Evropi in v svetu okužuje tudi številne druge gojene in prosto rastoče rastline. Gre za eno najhujših bolezni lesnatih rastlin, okužene rastline hirajo in v nekaterih primerih tudi propadajo. Na okuženih rastlinah se pojavijo ožigi, nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov rastlin.

Opis in biologija

Xylella fastidiosa je Gram-negativna, aerobna paličasta bakterija, brez bičkov, z značilno nagubanimi celičnimi stenami in ne formira spor. Njena povprečna velikost je 0,1-0,5 x 1-5 µm. Bakterije se zadržujejo in razmnožujejo v vodovodnem (ksilemskem) prevodnem tkivu v listih, steblih oziroma deblih in koreninah, preprečujejo pretok vode in hranilnih snovi ter povzročajo odmiranje prevodnega tkiva. Optimalna temperatura za rast bakterij je od 26 do 28°C. Temperatura je lahko omejitveni dejavnik za njeno razmnoževanje.

Najbolje raziskana je podvrsta fastidiosa, ki povzroča Piercevo bolezen na trti. Dobro so raziskani tudi izolati podvrste pauca, ki povzročajo bolezen Citrus variegated chlorosis v Braziliji. Izolati, ki se uvrščajo v podvrsti multiplex in sandyi, so manj raziskani.

Različek, ki povzroča okužbe na oljkah v Italiji, spada v podvrsto X. fastidiosa ssp. pauca. Poimenovali so ga kompleks hitrega propadanja oljk.
 
Bakterijo prenašajo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu. S sesanjem na okuženih rastlinah sprejmejo bakterijo in jo lahko takoj prenesejo na zdrave rastline. Žuželke pri prehranjevanju posrkajo tudi bakterijo, vendar ta ostane v prebavnem traktu in žuželka ni sistemično okužena. Okužijo se lahko že nimfe, a med levitvijo kužnost izgubijo. Če pa bakterijo sprejmejo odrasle žuželke, ostanejo kužne do konca življenjske dobe. Poznavanje biologije prenašalcev je pomembno za razumevanje epidemiologije bolezni.
 
V Ameriki bakterijo X. fastidiosa prenašajo številni ksilofagni škržatki iz podreda Cicadomorpha (cvrčeči škržadi) in sicer iz družin Cicadellidae, Aphrophoridae in Membracidae.

Xylella fastidiosa povzroča hude bolezni številnih gospodarsko pomembnih gojenih lesnatih rastlin in s tem veliko gospodarsko, okoljsko in tudi socialno škodo. Taki primeri so sušenje oljk v Apuliji v južni Italiji, propadanje trte v Kaliforniji zaradi Pierceve bolezni ter v Ameriki tudi bolezen Citrus variegated chlorosis in lažna bolezen breskev (Phony peach disease). Povzroča tudi sušenje pri oleandru, mandljevcu, kavovcu, na ameriškem orehu in tudi na številnih okrasnih drevesih.

Bolezenska znamenja

Splošna bolezenska znamenja: na okuženih rastlinah se pojavijo venenje, ožigi in nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov krošnje. To se pozneje lahko razširi na celo rastlino, ki zaradi tega lahko odmre. Lahko se pojavi tudi zakrnela rast. Bolezenska znamenja se lahko razlikujejo pri različnih rastlinah ter so odvisna od različkov bakterije X. fastidiosa.

Bolezenska znamenja:

  • pri oljkah: značilno je sušenje listov, vej in delov krošnje. V zgodnjih fazah bolezni se sušijo veje v višjih delih krošenj, kasneje sušenje zajame celotno krošnjo. Najprej se začnejo sušiti listi, ožig se najprej pojavi na konicah listov in se razširi proti peclju. Sledi sušenje poganjkov in celih vej. Posušeni listi ostanejo na vejah do jeseni. Pri bolj občutljivih sortah se drevesa posušijo v nekaj letih od pojava prvih simptomov. Če taka drevesa močno porežemo, še posebej drevesa, ki so stara več sto let, po rezi močno odženejo, vendar poganjki ovenijo in se posušijo.
  • pri mirtolistni grebenuši: ta rastlina je ena najpogosteje okuženih rastlin na območju izbruhov v EU. Na okuženih rastlinah se pojavi ožig na konicah listov, sledi sušenje celotnih listov.  
  • kavovcih: kavovci so lahko brez bolezenskih znamenj ali pa so ta netipična. Bolezenska znamenja vključujejo ožig listov, pri katerem se sprva pojavljajo vlažne nekroze na dnu in ob glavni listni žili. Pogostejša so bolezenska znamenja ‘crespera’, ki vključujejo pritlikavost, kloroze listov, deformacije novih poganjkov in listov, uvihavanje listnih robov, ukrivljena rast glavnih listnih žil (različna velikost listnih polovic), cepljenje glavne listne žile, odpadanje listov s stranskih poganjkov ter rast novih poganjkov s kodrastimi listi.
  • vinski trti - Pierceva bolezen: bolezenska znamenja največkrat opazimo pozno poleti in v jeseni, ko so temperature višje, rastline pa imajo manj vode. Na listnih robovih se najprej pojavi rahla kloroza, ki preide v venenje.  Ta del lista se kasneje posuši in odmre. Zelo intenzivno rumeno ali rdeče je obarvan prehod med zdravim in nekrotiziranim tkivom. Z napredovanjem bolezni se listi lahko popolnoma posušijo, vendar ne odpadejo v celoti – listni pecelj ostane na poganjku.  Poganjki  na okuženi trti slabo dozorevajo, to opazimo najpogosteje v obliki razbarvanj z značilnimi »zelenimi otoki« med rjavim dozorelim lesom.  Značilno je venenje in sušenje celih grozdov ali njihovih delov. Močno okužene rastline lahko odmrejo v letu ali dveh.

Nekatere okužene rastline ne kažejo bolezenskih znamenj in zato predstavljajo nevaren vir okužb.

Podobna bolezenska znamenja na listih oljk so lahko tudi posledica fizioloških motenj, kot je npr. stres zaradi pomanjkanja vode ali pri prehrani rastline, npr. pomanjkanje kalija. Sušenje posameznih tanjših vej je lahko tudi posledica poškodb, ki jih v začetku poletja z odlaganjem jajčec povzročajo škržati Tettigetta brullei, Lyristes plebejus ali Cicada orni in oljkova vejična hržica (Rosseliella oleisuga). Posamezne veje se lahko sušijo zaradi poškodb, ki jih z vrtanjem rovov v stržen vej delajo gosenice modrega sitca (Zeuzera pyrina). Vendar  zgoraj opisani vzroki sušenja ne izključujejo okužbe s Xylella fastidiosa.

Gostiteljske rastline

Bakterija X. fastidiosa okužuje veliko število gostiteljskih rastlin, velika večina med njimi so drevesa, grmovnice in druge večletne rastline, okuži pa lahko tudi enoletne rastline. 

Okužba s X. fastidiosa je bila v svetu doslej ugotovljena na več kot 590 različnih rastlinskih vrstah iz 275 rodov oziroma 85 družin. Posamezne podvrste X. fastidiosa oziroma različni različki po svetu in tudi v Evropi okužujejo različne gostiteljske rastline.

Celoten seznam gostiteljskih rastlin, na katerih je bila v svetu do sedaj ugotovljena X. fastidiosa, je v podatkovni bazi, ki jo je pripravila EFSA (2019): https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2020.6114

Ta seznam se bo tudi v bodoče dopolnjeval z novimi ugotovitvami.

V EU so bile med drugimi pogosto okužene naslednje rastline: oljka (Olea europaea), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), oleander (Nerium oleander), rožmarin (Rosmarinus officinalis), mirta (Myrtus communis), ostrolistni beluš (Asparagus officinalis), navadna žuka (Spartium junceum), nekatere vrste sivke (Lavandula), mandljevec (Prunus dulcis).

Seznam rastlin, v katerih je bila v svetu ugotovljena naravna okužba s podvrstami X. fastidiosa: fastidiosa, multiplex in pauca (seznam je v prilogi II Izvedbene uredbe 2019/1201 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bakterije Xylella fastidiosa) vključno s podatkom o najdbah v EU in o pogostosti pojavljanja teh rastlin v Sloveniji.

Širjenje bolezni in poti prenosa

Na večje razdalje se bolezen prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom (sadike, cepiči, podlage, potaknjenci), lahko pa tudi z okuženimi žuželčjimi prenašalci.
 
Lokalno širijo okužbo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu in prenašajo bakterijo z okuženih na zdrave rastline.
  
Na območju izbruha v Italiji je najpomembnejši prenašalec bakterije X. fastidiosa navadna slinarica, ki je splošno razširjena in pogosta po vsej Evropi in tudi pri nas. Žuželka živi na številnih gojenih in prosto rastočih rastlinah, tako na zelnatih rastlinah kot tudi na grmovju in drevju. Znano je, da se v oljčnikih v Italiji navadna slinarica spomladi zadržuje na podrasti, ko pa se ta zaradi visokih temperatur konec pomladi posuši, letijo odrasle žuželke v krošnje oljk in takrat začnejo širiti okužbo.

Potencialni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se prehranjujejo z vsebino ksilema.

Geografska razširjenost

Bakterija X. fastidiosa je razširjena v Severni Ameriki (ZDA, Mehika) in Južni Ameriki (Argentina, Brazilija, Kostarika, Paragvaj, Venezuela) ter na Tajvanu. O najdbah so poročali tudi iz Irana in Indije.

V Evropi so bili doslej ugotovljeni izbruhi v Italiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem. Bakterija je bila ugotovljena tudi v Nemčiji, kjer pa je bil izbruh izkoreninjen. Okužene rastline so bile ugotovljene tudi v drevesnicah v Španiji, Franciji in Belgiji.

Razmejena območja v EU:

  • v Italiji v pokrajini Apulija
  • v Franciji: na Korziki in v Južni Franciji v pokrajini PACA ter v Okcitaniji
  • v Španiji: na Balearskih otokih in v celinski Španiji v pokrajini Alicante ter v okolici Madrida

Natančnejši podatki o razmejenih območjih so na spletni strani Evropske komisije (vsebina v angleškem jeziku).

V skladu z EU predpisi o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bakterije Xylella fastidiosa izvajamo tudi v Sloveniji program preiskave za ugotavljanje navzočnosti bakterije.

V Sloveniji bakterijski ožig oljk še ni bil ugotovljen.

Osnovne informacije o bakterijskem ožigu oljk.

Ukrepi v Evropski uniji

Bakterija Xylella fastidiosa je uvrščena v del A priloge II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072  kar pomeni, da je uvrščena med karantenske škodljive organizme v EU. Med karantenske spadajo tudi neevropske vrste družine Cicadellidae, ki so znani kot prenašalci Pierceve bolezni, ki jo povzroča Xylella fastidosa ssp. fastidiosa, kot so npr.: Xyphon fulgida (sin. Carneocephala fulgida), Draeculacephala minerva in Graphocephala atropunctata, ki so prav tako uvrščeni v del A priloge II zgoraj navedene uredbe.
 
Zaradi izbruha X. fastidiosa na jugu Italije in nevarnosti njenega širjenja je Evropska komisija že v februarju 2014 sprejela nujne ukrepe, ki so bili zaradi novih izbruhov, novih gostiteljskih rastlin in novih ugotovitev večkrat spremenjeni.

V letu 2020 je začela veljati nova Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1201 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije, ki določa:

  • Seznama gostiteljskih in zadevnih rastlin, ki sta pripravljena na podlagi posodobljene podatkovne baze gostiteljskih rastlin Xylella spp, ki jo je aprila. 2020 objavila EFSA:
    • Seznam gostiteljskih rastlin, to so rastlinske vrste ali rodovi, na katerih je bila okužba s fastidiosa ugotovljena po vsem svetu; gre za rastline, za katere je znano, da so okužene v naravnih pogojih z eno ali več podvrstami bakterije X. fastidiosa. Navedene so v prilogi I Izvedbene uredbe 2020/1201. (širši seznam)
    • Seznam zadevnih rastlin, za katere je znano, da so bile v naravnih pogojih okužene s podvrstami fastidiosa: fastidiosa, multiplex in sandyi (te podvrste so bile ugotovljene na območjih izbruhov EU). Zadevne rastline so navedene v prilogi II izvedbene uredbe 2020/1201 (ožji seznam) .
  • Seznam laboratorijskih metod, ki se lahko uporabljajo za detekcijo  fastidiosa in njenih podvrst, ki je naveden v prilogi IV Izvedbene uredbe.
  • Obvezno izvajanje programa preiskave za ugotavljanje navzočnosti fastidiosa: da bi dovolj zgodaj odkrili morebitne izbruhe, vse države članice na svojem ozemlju izvajajo program preiskave, s katero ugotavljajo morebitno navzočnost X. fastidiosa na gostiteljskih rastlinah. Slovenija izvaja program preiskave vsako leto od leta 2014 dalje. Pri izvajanju programa preiskave je treba upoštevati znanstvene in tehnične informacije, navedene v Informativni karti za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa ter Smernice za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority, EFSA) (v nadaljevanju: Smernice).
  • Ukrepe izkoreninjenja v primeru laboratorijske potrditve bakterije fastidiosa: država določi razmejeno območje, ki ga sestavljata okuženo območje (območje najmanj 50 m okrog okužene rastline) in varovalni pas, ki mora biti širok najmanj 2,5 km, v izjemnih primerih pa najmanj 1 km. V razmejenem območju je treba izvajati ukrepe izkoreninjenja bakterije, ki vključujejo med drugim odstranitev in uničenje okuženih rastlin, zadevnih rastlin ter rastlin s simptomi v okuženem območju, in zatiranje prenašalcev. V celotnem razmejenem območju je treba izvajati program preiskave v skladu s Smernicami. Seznam razmejenih območij je objavljen na spletni strani Komisije https://ec.europa.eu/food/plant/plant_health_biosecurity/legislation/emergency_measures/xylella-fastidiosa_en
  • Ukrepe zadrževanja na območjih, kjer bakterije ni več mogoče več izkoreniniti. V prilogi III izvedbene uredbe so navedena območja, kjer se izvajajo ukrepi zadrževanja in sicer v Italiji (Apulija), Franciji (Korzika) in Španiji (Balearski otoki).
  • Pogoje za premike zadevnih rastlin znotraj unije: Navedeni so pogoji za premike zadevnih rastlin iz priloge II izvedbene uredbe znotraj razmejenih območij ter iz razmejenih območij. Posebej so navedeni pogoji za premike zadevnih rastlin, ki nikoli niso rasle v razmejenih območjih, strožji pogoji so za 6 bolj občutljivih rastlin: kavovec (Coffea), nazobčana sivka (Lavandula dentata), oleander (Nerium oleander), oljka (Olea europaea), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) in mandljevec (Prunus dulcis).
  • Pogoje za uvoz gostiteljskih rastlin v EU iz tretje države: posebej so navedeni pogoji za uvoz iz tretje države, kjer je znano, da ni navzoča fastidiosa in posebej za uvoz iz tretje države, kjer je znano, da je navzoča X. fastidiosa.
  • Nadzor premikov zadevnih rastlin znotraj EU ter nadzor gostiteljskih rastlin pri uvozu v EU.
  • Kampanjo obveščanja in ozaveščanja.
  • Poročanje držav članic EU Evropski komisiji in drugim državam članicam o rezultatih programov preiskav ter o ukrepih v primeru najdbe.

Pogoji za premike zadevnih rastlin iz razmejenih območij v EU

Zadevne rastline (rastlinske vrste in rodovi) iz priloge II izvedbene uredbe 2020/1201) se smejo z razmejenega območja v EU premikati le, če izpolnjujejo določene pogoje, med drugim, da so celoten življenjski cikel oziroma vsaj 3 leta pred premikom gojene na registrirani enoti pridelave, ki je pod uradnim nadzorom in fizično zaščitena pred vnosom bakterije Xylella fastidiosa in njenih vektorjev, opravljeno mora biti tretiranje proti vektorjem ter testiranje na navzočnost Xylellq fastidiosa. Pogoji so posebej določeni za rastline, ki so bile vzgojene »in vitro«.

Država članica mora voditi seznam vseh odobrenih enot pridelave, ki se nahajajo na razmejenem območju in izpolnjujejo pogoje za premike ter ga posreduje Komisiji.

Pogoji za premike zadevnih rastlin, ki niso bile nikoli gojene na razmejenih območjih v EU

Izvedbena uredba Komisije 2020/1201 določa tudi pogoje za premike zadevnih rastlin, ki so bile gojene izven razmejenih območij (niso bile nikoli gojene na razmejenem območju v EU). Gre za rastline, ki so navedene v prilogi II izvedbene uredbe 2020/1201. Te rastline se lahko znotraj EU premikajo le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 25 te uredbe:   

  • enota pridelave, na kateri se pridelujejo rastline, pripada poklicnemu izvajalcu dejavnosti, ki je registriran v skladu s členom 65 uredbe (EU) 2016/2031; ta enota pridelave mora biti uradno pregledana vsako leto
  • glede na stopnjo tveganja se na tej enoti pridelave izvajata vzorčenje in testiranje na navzočnost X. fastidiosa; pri tem se uporabi laboratorijska metoda iz priloge IV izvedbene uredbe in Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila EFSA.

Za 6 bolj občutljivih rastlin veljajo za premike strožji pogoji: to so rastline za saditev, razen semen, rodu Coffea (kavovec) ter vrst Lavandula dentata (nazobčana sivka), Nerium oleander (oleander), Olea europaea (oljka), Polygala myrtifolia (mirtolistna grebenuša) in Prunus dulcis (mandljevec), se lahko znotraj EU prvič premaknejo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • te rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki jo pristojni organ pregleda vsako leto
  • na tej enoti pridelave se izvajata uradno vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti fastidiosa, pri čemer je treba se upoštevati Informativno karto za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila EFSA, vzorčenje pa se izvaja po shemi, s katero se lahko z vsaj 80 % zaupanjem ugotovi 1 % okuženih rastlin.

Pogoji za uvoz gostiteljskih rastlin iz tretjih držav

Pogoje za uvoz morajo izpolnjevati gostiteljske rastline, ki so navedene v prilogi I Izvedbene uredbe Komisije 2020/1201. Te rastline mora ob vstopu v EU spremljati fitosanitarno spričevalo. Pogoji za uvoz se razlikujejo glede na to, ali gostiteljske rastline izvirajo:  :

  • Iz tretje države, kjer je znano, da bakterija fastidiosa ni navzoča; tretja država moja Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti, da je prosta X. fastidiosa.
  • Z območja (v okuženi tretji državi), ki je prosto bakterije Xylella fastidiosa. Tretja država mora Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti ime tega območja.
  • Z enote pridelave (v okuženi tretji državi), ki je prosta bakterije fastidiosa. Posebej so določeni pogoji za gostiteljske rastline, ki so bile vzgojene »in vitro«. Tretja država mora Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti seznam enot pridelave vključno z njihovimi lokacijami.

Pošiljke gostiteljskih rastlin iz tretjih držav morajo biti ob vstopu v EU uradno pregledane, v primeru, ko izvirajo z enote pridelave (v okuženi tretji državi), ki je prosta bakterije Xylella fastidiosa, pa se opravi tudi testiranje.

Premeščanje določenih gostiteljskih rastlin iz razmejenih območij EU

Rastline, navedene v prilogi I Izvedbenega sklepa št. 2015/789/EU, spremenjenega z izvedbenimi sklepi 2015/2417/EU, 2016/764/EU in 2017/2352/EU, se ne smejo premeščati iz razmejenih območij v EU (glej povezavo), razen če izpolnjujejo stroge pogoje, ki so med drugim:

  • so pridelane na registriranih mestih pridelave, ki so pod uradnim nadzorom;
  • na enoti pridelave, kjer so rasle te rastline, ni bila ugotovljena okužba z bakterijo Xylella fastidiosa in na njej niso bili navzoči njeni žuželčji prenašalci;
  • proti tem prenašalcem je bilo izvedeno ustrezno tretiranje;
  • enota pridelave je fizično zaščitena pred vnosom te bakterije in njenih prenašalcev;
  • enoto pridelave obdaja 100 m pas, v katerem se izvajajo uradni pregledi in so takoj odstranjene morebitne okužene rastline; v tem pasu morajo biti opravljena tudi tretiranja proti žuželčjim prenašalcem;
  • na teh rastlinah so bila na enoti pridelave v času rasti opravljena laboratorijska testiranja na navzočnost bakterije X. fastidiosa;
  • laboratorijska testiranja so bila opravljena tudi neposredno pred premeščanjem v skladu z ISPM 31 in sicer tako, da z 99 % zanesljivostjo ugotovi navzočnost 1 % ali več okuženih rastlin.
     
    Do sedaj teh pogojev ni izpolnjevala še nobena enota pridelave.

Odstopanje od zgoraj navedenih pogojev velja za rastline trte (Vitis), ki se lahko premeščajo  iz razmejenega območja v stanju mirovanja, če je bilo opravljeno tretiranje z vročo vodo v skladu z ustreznim EPPO standardom (50 stopinj 45 minut).

Zgoraj navedeni pogoji ne veljajo za rastline, ki so bile vzgojene v pogojih »in vitro« ter za premeščanje trte iz razmejenega območja v Italiji in sicer za naslednje sorte: Cabernet Sauvignon, Negroamaro in Primitivo (priloga III izvedbenega sklepa št. 2017/2352/EU).

Izvedbeni sklep posebej določa tudi pogoje za premeščanje rastlin iz priloge I izvedbenega sklepa z izvorom iz razmejenega območja, ki so bile vzgojene v pogojih »in vitro«.

Dobavitelji, ki premeščajo rastline iz priloge I iz razmejenega območja, morajo za vsako partijo rastlin hraniti dokumentacijo. O premeščanju morajo obvestiti uradni odgovorni organ v svoji državi članici, ta pa obvesti uradni odgovorni organ za zdravje rastlin v državi članici, kamor se rastline premeščajo (pri nas je to Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).
 
O prejetju takih rastlin mora prejemnik obvestiti uradni odgovorni organ v svoji državi, pri nas je treba v takem primeru obvestiti Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
 
Države članice morajo opravljati uradni nadzor nad premeščanjem rastlin iz priloge I, ki se premeščajo iz razmejenih območij v EU. V primeru, če rastline ne bodo izpolnjevale predpisanih posebnih zahtev, bodo takoj uničene.

Premeščanje gostiteljskih rastlin, ki ne izvirajo iz razmejenih območij EU

Izvedbeni sklep določa, da morajo vse gostiteljske rastline bakterije Xylella fastidiosa za saditev, ki ne izvirajo iz razmejenih območij, pri premeščanju v EU imeti rastlinski potni list. Ta določba velja za rastlinske vrste oziroma rodove, v katerih je bila v EU do sedaj ugotovljena okužba s X. fastidiosa; navedene so v podatkovni bazi Evropske komisije. Seznam sedaj vključuje več kot 70 rastlin.

V seznamu so ločeno navedene rastline, ki so v EU gostiteljske rastline posameznih povrst X. fastidiosa: pauca, multiplex in fastidiosa. Posebej so v seznamu navedene gostiteljske rastline, v katerih so bile v EU ugotovljene različne podvrste X. fastidiosa.

Rastlinski potni list se zahteva za rastline za profesionalne kupce oziroma je potreben do maloprodaje. Ni potreben za rastline, ki so za lastno uporabo.

Seznam gostiteljskih rastlin, za katere se za premeščanje v EU zahteva rastlinski potni list, je objavljen na spletni strani Evropske komisije.

Obvezno testiranje rastlin pred premeščanjem iz razmejenih območij

Izvedbeni sklep določa, da mora biti od 1. marca 2018 dalje pred premeščanjem za izdajo rastlinskega potnega lista za rastline za saditev opravljeno laboratorijsko testiranje in sicer za vrste oziroma rodove, ki so bolj občutljivi na okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa in ne izvirajo iz razmejenih območij:

  • kavovec (Coffea),
  • nazobčana sivka (Lavandula dentata),
  • oleander (Nerium oleander),  
  • oljka (Olea europaea),
  • mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) in
  • mandljevec (Prunus dulcis).

Testiranje mora biti opravljeno v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 31 in sicer tako, da se uporabi shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99 % zanesljivostjo ugotoviti stopnjo morebitnih okužb s X. fastidiosa v višini 5 %. Vzorce odvzame ob uradnih pregledih fitosanitarni inšpektor.