Skoči do osrednje vsebine

Afriški plodov zavijač je karantenski škodljivi organizem, ki napade številne gojene in divje sadne oziroma zelenjavne vrste. Neposredno škodo povzročajo ličinke s prehranjevanjem v notranjosti plodov, oreščkov, koruznih storžev ali popkov (pri bombažu in vrtnicah).

Opis in biologija

Samice odložijo jajčeca, ki so belkasta, dolga približno 0,9 milimetra, na površino ploda, posamezno ali v majhnih skupkih. Kmalu po izleganju se mlade ličinke zavrtajo v plod in prehranjujejo znotraj le-tega. Mlade ličinke so belkaste z rjavo glavo in imajo 5 larvalnih stadijev. Odrasle ličinke so približno 15 milimetrov dolge, rožnato-rdeče z rjavo glavo. Odrasle ličinke zapustijo mesto prehranjevanja in se zabubijo v zemlji v kokonu iz svile in talnih delcev.

Odrasli metulji so od 7 do 8 milimetrov dolgi, z od 15 do 20 milimetrskim razponom kril. Prednja krila so raznovrstnih rjavih in sivih odtenkov, z belo piko v sredini. Zadnja krila so svetlejših rjavo-sivih odtenkov. Razvoj afriškega plodovega zavijača ne vključuje diapavze ali mirujočih obdobij. Na večini področij razširjenosti je škodljivec prisoten vse leto s prekrivajočimi se generacijami, ki se prehranjujejo s sezonsko dostopnimi plodovi prosto rastočih ali gojenih gostiteljskih rastlin.

Znaki napada

Znaki napada na:

  • Agrumih/citrusih (Citrus spp.): ličinke se običajno prehranjujejo tik pod površino ploda. Lupina okoli točke napada se obarva rumenkasto-rjavo, okoliško tkivo pa gnije in propade. Napad privede do prezgodnjega odpadanja plodov.
  • Koščičarjih (na primer: Prunus spp., Mangifera spp.): ličinke se zavrtajo v plod pri peclju in se začno hraniti okoli koščice. Napad lahko opazimo kot prisotnost rjavih pik in temno rjave črvine.

Gostiteljske rastline

Vrsta je izjemno polifagna, s širokim razponom gostiteljski rastlin. Napada 105 rodov iz 51 družin. Lahko se prehranjuje na gojenih in samoniklih rastlinskih vrstah. Te v Evropski uniji vključujejo: grenivke (Citrus paradisi), mandarine (Citrus reticulata), pomaranče (Citrus sinensis), bombaž (Gossypium spp.), koruzo (Zea mays), avokado (Persea americana), guavo (Psidium guajava), breskve (Prunus persica), nektarine (Prunus persica var. nucipersica), mango (Mangifera indica), grantano jabolko (Punica granatum), vrtnice (Rosa spp.), paprike (Capsicum spp.), jajčevec (Solanum melongena), vinsko trto (Vitis vinifera) in drevesne vrste kot sta dob (Quercus robur) in oljka (Olea europaea).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Na daljše razdalje se škodljivec prenaša z napadenimi plodovi in napadenimi brsti rezanega cvetja (na primer Rosa).

Geografska razširjenost

Afriški plodov zavijač je endemičen v podsaharski Afriki in navzoč v večini Afriških držav in Izraelu. V Evropski Uniji je bila večkrat prestrežena (Nizozemska, Velika Britanija, Belgija) z uvozom napadene zelenjave in sadja (Capsicum spp., Citrus spp., Prunus spp.) ter rezanega cvetja (Rosa spp.).

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja afriškega plodovega zavijača v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.

Zakonodaja