GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Pestrost avtohtonih prostoživečih vrst, njihova številčnost in raznolika življenjska okolja so izjemna vrednota in pomembno naravno bogastvo Slovenije. Z jasnim in trajnostno naravnanim načrtovanjem usmerjamo razvoj populacij posameznih vrst divjadi. Ukrepe načrtujemo v ekološko zaokroženih območjih in v sodelovanju z vsemi souporabniki prostora, saj razumemo, da mora biti upravljanje divjadi usklajeno s cilji človekovih dejavnosti.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s pripravo premišljenih ukrepov in dolgoročnim načrtovanjem upravljanja divjadi pripomoremo k ugodnemu stanju populacij divjadi in njihovega naravnega okolja. Podeljujemo koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in nadzorujemo njihovo izvajanje. Naša naloga je tudi zagotavljanje sredstev za izplačilo odškodnin za škode zaradi divjadi na nelovnih površinah, imenovanje komisij s področja lovstva in imenovanje lovskih čuvajev.

Ureditev lovstva

Populacije posameznih vrst divjadi imajo zaradi svoje velikosti, številčnosti, prostorske razširjenosti in razvoja pomembno vlogo v ekosistemih. Samoregulacijski mehanizmi, s katerimi naravni ekosistemi vzdržujejo ravnovesje, so danes iz različnih razlogov okrnjeni. Zaradi tega in zaradi vpliva nekaterih živalskih vrst na kulturno krajino jih moramo uskladiti s človekovimi dejavnostmi, in posledično so opredeljene kot lovne. Med divjad spadajo tiste vrste prostoživečih živali, ki jih lahko lovimo.

Vrste divjadi v Sloveniji so: navadni jelen, damjak, srna, gams, alpski kozorog, muflon, divji prašič, poljski zajec, alpski svizec, navadni polh, nutrija, pižmovka, lisica, rakunasti pes, šakal, kuna zlatica, kuna belica, jazbec, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka in siva vrana.

Predstavniki velikih zveri – medved, volk in ris – niso divjad. Velike zveri upravlja Ministrstvo za okolje in prostor.

V Sloveniji je 411 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom, v katerih z divjadjo gospodarijo lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom, ki se zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združujejo v območna združenja. Krovna organizacija na področju lovstva je Lovska zveza Slovenije, ki združuje vse lovske družine in druga društva, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave. Zavod za gozdove opravlja javno službo s področja divjadi, medtem ko upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo določene naloge pod pogoji javne službe.

Nadzor v lovstvu

Izvajanje načrtov upravljanja divjadi nadzirajo lovski inšpektorji, ki delujejo v okviru Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Inšpektorat nadzira spoštovanje zakonskih določb, izvajanje koncesijskih pogodb in načrtov upravljanja divjadi ter delo lovskih čuvajev.

Zakonodaja s področja lovstva