GOV.SI

Škode po divjadi in izplačevanje odškodnin

Za škodo, ki jo povzroči divjad v lovišču ali lovišču s posebnim namenom na kmetijskih ali gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo. Vendar mora hkrati vsaka fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, ustrezno zavarovati svoje premoženje pred nastankom škode.

Vrste škod po divjadi

Škode, ki jih povzroča divjad na kmetijskih rastlinah, so odvisne predvsem od vrste divjadi, pa tudi od vrste kmetijske rastline in njene razvojne faze. Največ škode povzroči divjad s hranjenjem, torej s pašo in objedanjem, pa tudi z mečkanjem, ritjem, lomljenjem in valjanjem. Največ škode povzročijo navadni jelen, srna, divji prašič, poljski zajec, siva vrana, sraka in šoja.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živalske vrste (rjavi medved, volk, ris itd.) sta pristojna Ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje

Preprečevanje škod po divjadi

Za preprečevanje škod od divjadi so na voljo biološke in tehnične metode. Biološke metode uporabljajo predvsem lovci, tehnične pa lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč.

 Biološke metode preprečevanja škod:

  • ohranjanje in izboljševanje prehranskih možnosti za divjad (urejanje grmišč in pasišč v gozdu, sadnja  plodonosnega drevja, vzdrževanje vodnih virov itd.);
  • krmljenje divjadi na urejenih krmiščih in
  • odstrel divjadi.

Tehnične metode preprečevanja škod:

  • mehanična zaščitna sredstva za ograditev površin;
  • vizualna zaščitna sredstva (strašila), svetlobna zaščitna sredstva (kurjenje ognja, svetleči predmeti), zvočna in kemična zaščitna sredstva (slab vonj in okus), električna zaščitna sredstva (električni pastir).

Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na lovni površini

Za škodo odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Kontaktni podatki upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za prijavo škode:

Seznam lovskih družin upravljavk lovišč

Seznam lovišč s posebnim namenom

Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec škodo pisno prijavi komisiji. Komisija ima sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Prijava mora vsebovati:

- zapisnik upravljavca lovišča o ocenjeni škodi;

- pojasnilo, s čim se oškodovanec pri oceni škode ni strinjal (npr. cena pridelka, količina poškodovanega pridelka, velikost poškodovane površine, ipd)

- predlog in izračun odškodnine.

Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče.

Izračun odškodnine za škodo po divjadi

Oškodovanec je upravičen do odškodnine:­

  • za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;­
  • za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;­
  • za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali, povečano za stroške zaradi nakupa živali;­
  • za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;­
  • za ostale vrste škode, v višini, ki jo oceni izvedenec z ustreznega področja.


Pri izračunu škode si lahko pomagate z Zbirnikom tržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov za leto 2017.

Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na nelovni površini

Za škodo na nelovnih površinah (parki, naselja, vrtovi, igrišča, ceste, sprehajališča, itd.) odgovarja Republika Slovenija. Za škodo po divjadi na nelovni površini šteje vsa škoda, ki jo divjad povzroči neposredno površini oziroma stvareh, ki so trajno spojene s površino. Na ministrstvu ne izplačujemo odškodnin za pokončane kokoši/race/purane/golobe in druge živali, za poškodovano folijo za silažne silose, silažo, silažne bale, za poškodovane avtomobile in podobno.

Škodo mora oškodovanec prijaviti v treh dneh na krajevno pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.

Če se oškodovanec in pooblaščenec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje prijavo škode na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala.

Pogoj za izplačilo odškodnine je primerna zaščita nelovne površine. Minimalni pogoji zaščite nekaterih nelovnih površin so navedeni v pravilniku.

Izračun odškodnine je enak kot pri škodi na lovni površini.