Zakonska in partnerska zveza ter mediacija v družinskih sporih
Na področju partnerskih odnosov in življenjskih skupnosti dveh odraslih oseb smo v zadnjem desetletju priča pomembnim spremembam. Naloga države je, da novonastalo situacijo pravočasno zazna in pripravi zakonodajo, ki bo celovito urejala to področje ter zagotavljala enakost in socialno vključenost.
Kot v drugih razvitih državah tudi v Sloveniji zaznavamo pluralizacijo partnerskih in družinskih oblik ter načinov družinskega življenja. Kljub spremembam pa ostaja temeljna družbena institucija družina, ki ima za posameznika velik pomen. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je družina pomembna v vseh življenjskih obdobjih in jo ljudje uvrščajo najvišje na lestvici vrednot.
Različne oblike življenjskih skupnosti
V Sloveniji imamo z zakonom opredeljene naslednje oblike življenjskih skupnosti dveh odraslih oseb:
- zakonska zveza,
- zunajzakonska skupnost,
- partnerska zveza,
- nesklenjena partnerska zveza.
Pravice in obveznosti zakoncev oziroma partnerjev
V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, o skupnih zadevah odločata sporazumno in za preživljanje družine prispevata sorazmerno, v skladu s svojimi zmožnostmi. Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, če je to v njegovi moči. Enako velja za zunajzakonska partnerja in za partnerici ali partnerja v partnerski zvezi ali v nesklenjeni partnerski zvezi.
Prenehanje zveze oziroma skupnosti
Zakonska in partnerska zveza lahko prenehata z odločitvijo pristojnega sodišča, da gre za neobstoječo ali za neveljavno zvezo. V večini primerov pa zakonska in partnerska zveza prenehata z razvezo, ki je lahko sporazumna ali pa se začne na predlog enega od zakoncev oziroma partnerjev.
Zunajzakonska skupnost ter nesklenjena partnerska zveza prenehata brez uradnega postopka, na podlagi odločitve partnerjev (ali enega od njiju), da se razideta.
Ob prenehanju vsake od teh življenjskih skupnosti morata zakonca ali partnerja urediti določena pravna vprašanja, ki ob tem nastanejo, kot je delitev skupnega premoženja, sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih s staršema, sporazum o tem, kateri od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, ter sporazum o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.