Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 22. 11. 1991: Destabilizacija ob nepravem trenutku

    Poslanci evropskega parlamenta so razpravljali o sankcijah proti Jugoslaviji, medtem pa se je krepil pritisk beguncev na Slovenijo. Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo, čeprav opozicija še ni imela pripravljene alternative, pa tudi čas zanjo ni bil primeren, saj je tik pred mednarodnim priznanjem Slovenija potrebovala stabilno vlado.

  • 21. 11. 1991: Vlada po zaupnico

    V zvezi s predlogom o nezaupnici vladi, ki so jo glede njene odgovornosti za sprejetje rebalansa proračuna nameravali vložiti liberalni demokrati, so poslanci Demosa takšno potezo označili za neodgovorno, saj po njihovem mnenju država tik pred mednarodnim priznanjem ni mogla ostati brez vlade.

  • 20. 11. 1991: Slovenska teritorialna obramba po veliki zmagi v vojni za Slovenijo

    Na letališču v Cerkljah na Dolenjskem so slovesno prisegli slovenski naborniki, ki so zaključili vojaško usposabljanje. Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, minister za informiranje Jelko Kacin, minister za zakonodajo Lojze Janko, člana predsedstva RS dr. Dušan Plut in Ivan Oman, generalmajor Janez Slapar ter drugi udeleženci. V junijskih in julijskih dneh 1991 je nova slovenska TO dokazala, da je zmožna ubraniti slovensko državo pred mnogo močneje oboroženo vojsko sovražne jugoslovanske armade. Po dvigu slovenske zastave, ki so jo na letališko ploščad prinesli trije padalci, ki so se spustili iz zraka, so prikazali delovanje in uporabo nekaterih bojnih sredstev.

  • 19. 11. 1991: Hladen tuš pred priznanjem

    Nemška napoved priznanja Republike Slovenije je razburkala evropsko politiko, ki je v tem času že uresničevala sankcije zoper Jugoslavijo. Ker so te prizadele tudi Slovenijo, so slovenski politiki pozivali evropske kolege, naj prekinejo to nepravično, nepolitično in neutemeljeno početje. Slovenija je mednarodno skupnost opozorila tudi na begunsko problematiko, ki je ležala kot veliko breme na plečih naše republike. V notranji politiki pa so se tega dne napadom na vlado pridružili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Janez Drnovšek.

  • Video

    Franci Feltrin: Spore je potrebno reševati s pogovorom, za mizo, ne z revolucijo

    S Francijem Feltrinom - nekdanjim poslancem Demosa, dolgoletnim sodelavcem Svetovnega slovenskega kongresa, podpredsednikom Združenja VSO in dejavnim piscem na portalu Časnik - smo se pogovarjali o spominih na pomembne dogodke iz leta priprav na slovensko osamosvojitev, o tem kako vidi Slovenijo danes in drugih razmislekih.

  • 18. 11. 1991: Sankcije ES prizadele tudi Slovenijo

    Zaradi sprejetih sankcij Evropske skupnosti proti jugoslovanskim republikam so se predstavniki slovenske vlade sestali s predstavniki gospodarske zbornice in carine, da bi se dogovorili o ravnanju slovenskih izvoznikov v vmesnem času do 2. decembra, ko naj bi se ministrski svet ES izrekel o tem, katere jugoslovanske republike bodo izvzeli iz sankcij.

  • 17. 11. 1991: Zadnji dan Vukovarja gane tudi Slovence

    Na tretjo novembrsko nedeljo leta 1991 se je s prebojem večjega dela preostalih mestnih branilcev iz Vukovarja končevala skoraj trimesečna agonija sremskega mesta. Slovenci so ob njegovi usodi zadrževali sapo in razlika med položajem Slovenije in Hrvaške ni bila od začetka osamosvojitvenih procesov še nikoli večja.

  • Razstava Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji

    Trideset let je letos dopolnila samostojna Slovenija in prav toliko časa sobivamo z mobilnimi telefoni, brez katerih si več ne predstavljamo življenja. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so ob tej priložnosti pripravil razstavo Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji.

  • 16. 11. 1991: Usodna kriza Demosa

    Tomaž Gašperlin je v uvodniku Slovenca napisal, da Slovenija prehaja iz šoka v šok. Prvi je bil zmanjšanje jugoslovanskega tržišča, drugi izguba vzhodnoevropskega trga, ki se prav tako prestrukturira in ima dovolj svojih težav, tretji šok pa je bil začasna izguba zahodnoevropskega tržišča, ki je za Slovenijo takrat pomenil kar 34 odstotkov izvoza. Zadnji udarec »smo doživeli prav zdaj ob prekinitvi trgovinskega sporazuma Evropske skupnosti z Jugoslavijo. Čeprav smo poslušali, da naj bi bila Slovenija izjema v Jugoslaviji in da naj zanjo prekinitev ne bi veljala.«

  • Video

    Inavguracija novih orgel koprske stolnice

    Stolna župnija Koper je uspela s kandidaturo za dodelitev koncertnih orgel, za katere je Fundacija Kongresshaus iz Züricha zaradi celovite obnove koncertne dvorane Tonhalle, iskala novo primerno domovanje. Za slovite orgle se je potegovalo več evropskih držav, a donatorje je s svojim ambientom, kulturnim potencialom in svojo povezovalno lego prepričala prav stolna cerkev v Kopru. Pomladi 2018 so se pričele pripravljalne aktivnosti, pri katerih sodeluje tudi Urad vlade za komuniciranje.

  • 15. 11. 1991: Slovenija razočarana, ker gospodarske sankcije Evropske skupnosti proti Jugoslaviji veljajo tudi zanjo

    Kljub zagotovilom, da bo Slovenija izvzeta iz ukrepov Evropske skupnosti proti Jugoslaviji, sprejetih 8. novembra 1991, se je s 15. novembrom 1991 tudi v Sloveniji uveljavila prekinitev trgovinskega sporazuma ES z Jugoslavijo. Med slovenskim državnim vodstvom je bilo čutiti presenečenje in razočaranje, saj si je zelo prizadevalo, da do tega ne bi prišlo.

  • 14. 11. 1991: Slovenija se ne more znebiti jugoslovanskih zavor

    V Uradnem listu so bili objavljeni gospodarski ukrepi proti Jugoslaviji, pri čemer naj bi sankcije neposredno prizadele predvsem trgovanje jugoslovanskih republik z EU. Med drugim so bili suspendirani so bili trgovski sporazumi med Jugoslavijo in EU ter predpisi o uvozu nekaterih tekstilnih izdelkov iz Jugoslavije. Nadalje je šlo za odpoved sporazuma med Jugoslavijo in državami članicami evropske skupnosti za premog in jeklo, suspenz trgovskih koncesij, suspenz izvajanja sporazumov med Jugoslavijo in EU ter črtanje Jugoslavije s seznama uporabnikov izdelkov evropske skupnosti za premog in jeklo. Kot je zapisal Delov uvodničar, so se upi, da bi se Evropska unija pri svojem omahljivem poseganju v jugoslovansko krizo vsaj pri gospodarskih sankcijah ravnala po načelu pravičnosti, docela razblinili. Slovenija je bila namreč ujetnica jugoslovanskega okvira vse do mednarodnega priznanja.

  • 13. 11. 1991: Priznanje Slovenije vse bliže

    Slovenija in Hrvaška sta vstopili v obdobje močnega pospeševanja pred ciljno ravnino mednarodnega priznanja z intenzivno diplomatsko dejavnostjo. Ob napovedih skorajšnjega nemškega priznanja Slovenije so v Bonnu pripravljali listino o priznanju Slovenije in Hrvaške, ki bi jo naj sprejel nemški zvezni parlament Bundestag na seji 2. decembra, ko se je začenjalo njegovo zadnje predbožično zasedanje ali najpozneje 10. decembra 1991.

  • 12. 11. 1991: Zunanje in notranje težave Demosove vlade

    Mednarodne sankcije proti Jugoslaviji so začele veljati in prizadele tudi Slovenijo. Kljub temu pa so izjave tujih politikov in potek vojne v Jugoslaviji nakazovali skorajšnje mednarodno priznanje in možnost rešitve z nemirnega Balkana. V notranji politiki pa so se okrepila nesoglasja znotraj Demosa glede lastninjenja.

  • 11. 11. 1991: Prizadevanja za izvzetje Slovenije iz sankcij Evropske skupnosti proti Jugoslaviji

    Uvedba gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji, za katere se je 8. novembra v Rimu odločila Evropska skupnost, pri čemer je dvoumno dodala, da bodo iz sankcij izvzete kooperativne republike, je povzročila mrzlično politično in diplomatsko dejavnost. Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa je pohvalil Slovenijo zaradi dobrega ravnanja s hrvaškimi begunci. V Novem mestu so se vsak dan rodili vsaj trije begunski otroci.

  • 10. 11. 1991: ZDA podpirajo sankcije proti Jugoslaviji

    Na bojiščih na Hrvaškem je bilo v teh dneh nenavadno mirno. Po svetu je odmevala ameriška podpora sankcijam proti Jugoslaviji. Slovenija je tudi na drugih področjih nadaljevala svojo začrtano pot. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je sprejela sklep o članstvu Smučarske zveze Slovenije. Tako so slovenski smučarji začeli naslednjo sezono v slovenskih barvah.

  • 9. 11. 1991: Slovenska zastava dobi vstopnico za svetovni pokal

    Na drugo novembrsko in Martinovo soboto leta 1991 je Slovence najbolj razveselila Mednarodna smučarska zveza. Del slovenskega državnega vodstva se je pridružil pohodnikom na poti med Litijo in Čatežem. Branko Kostić je presenetil s pozivom modrim čeladam, naj pridejo na območje Jugoslavije.

  • 8. 11. 1991: Evropska skupnost napovedala sankcije proti Jugoslaviji

    Dasiravno so del slovenske politične javnosti po razkolu Slovenske demokratične zveze zaposlovala negotova razmerja znotraj vladajoče koalicije Demos, kar je pomembno vplivalo tudi na sprejemanje tekoče zakonodaje, je dodatno negotovost prinesla napoved sankcij proti Jugoslaviji s strani Evropske skupnosti (ES). Ker slovenska politika ni imela odgovora na vprašanje, ali bo Slovenija iz sankcij izvzeta, je naročila pripravo natančnih ocen morebitnih posledic takšne odločitve. Sankcije bi posebej prizadele gospodarstvo, saj je tedanji slovenski izvoz v države ES znašal 69 odstotkov, uvozili pa smo 62 odstotkov vsega blaga.

  • 7. 11. 1991: Vladni obračun prehojene poti v samostojno državo

    Slovenska vlada se je odločila, da bo imela svoje seje tudi zunaj Ljubljane in se na tak način neposredno seznanila z dejanskim položajem posameznih območij. Prva taka seja je potekala na gradu Bogenšperk pri Litiji, na kateri so tudi analizirali leto in pol dosedanjega dela slovenske vlade. Kot je bilo v navadi, je bil prvi del seje za javnost zaprt, v slovesnem delu pa je bil v središču premierjev pregled opravljenega dela.

  • 6. 11. 1991: Slovenija – prostor povezovanja

    Nemški kancler Kohl je 6. novembra 1991 pred nemškim parlamentom izjavil, da podpira mednarodno priznanje tistih republik, ki si to želijo, da pa hoče nemška vlada sklep o priznanju sprejeti s preostalimi članicami Evropske skupnosti (ES). Pozdravil je dejstvo, da se je zunanjim ministrom na zadnjem sestanku v Bruslju uspelo dogovoriti glede sankcij proti Srbiji, s katerimi bi Srbijo prepričali o tem, da politika sile ne vodi nikamor.