Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 23. 6. 1991: Slovenija pripravljena na samostojno pot: osamosvojitveni akti so usklajeni

    V Sloveniji so se sešli predstavniki parlamentarnih strank, da dokončno uskladijo besedila osamosvojitvenih dokumentov. Na posvetu v Vinici so se dogovarjali predstavniki Slovenije in Hrvaške o medsebojnih odnosih po osamosvojitvi obeh republik. V Luksemburgu je potekalo zasedanje evropske dvanajsterice, na katerem so sprejeli odločitev, da ne bodo podprli Slovenije in Hrvaške, če se ti dve republiki enostransko odločita zapustiti jugoslovansko federacijo.

  • Program Moje podjetje: OPS je podjetje leta 2021

    Vsako leto od leta 1991 poteka natečaj nacionalnega tekmovanja v programu Moje podjetje pod okriljem Ja Europe, ki dijakom, starim med 15 in 18 let, ponuja priložnost, da se naučijo, kako premakniti poslovno idejo iz koncepta v realnost in iz lastne izkušnje odkriti delovanje podjetja in trga.

  • 22. 6. 1991: Slovence preseneti hrvaška nepripravljenost

    Prvi dan zadnjega predosamosvojitvenega vikenda je potekalo srečanje slovenskega in hrvaškega vodstva v Zagrebu. V Sloveniji je poskušal za dvig temperature poskrbeti Dragiša Marojević, ki je kot samozvani vitez Neslovencev v republiki organiziral nekaj izjemno slabo obiskanih protestnih shodov.

  • Video

    Predsednik vlade Janez Janša na slovesnosti ob 30. obletnici zaključka operacije BOR

    Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob zaključku operacije BOR, na kateri je imel pozdravni nagovor, slavnostni govornik pa je bil Stane Praprotnik, član republiške koordinacije za primer izrednih razmer, ki je vodila obrambo države pred JLA. Predsednik vlade je pred obeležjem padlim policistom v vojni za Slovenijo v Parku spomina Tacen položil venec skupaj s ključni akterji tedanjega časa: Igorjem Bavčarjem, brigadirjem Antonom Krkovičem in dr. Dimitrijem Ruplom.

  • Video

    Dobro poskrbljeno za invalide planince

    Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami v okviru Planinske zveze Slovenije deluje že dlje časa. Na izlete se podajajo v lepem številu in redno organizirajo izobraževanja za strokovne delavce, imajo pa tudi šest delovnih skupin.

  • Dr. Drago Štoka: »Prihodnost Slovencev v Italiji vidim kot lepo, trdno in ustvarjalno na vseh področjih javnega življenja«

    Odvetnik Drago Štoka je bil zmeraj prepričan in nesebičen zagovornik demokracije in političnega pluralizma. Neprenehoma se je bojeval za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politično nastopanje, ki presega ideološke razlike. V njegovih nastopih, spisih in knjigah sta vedno v ospredju oseba in dialoški odnos do bližnjega, še posebno, če nima enakih prepričanj. Z iskrivim sogovornikom smo se pogovarjali tudi o spominih na osamosvojitveno vojno v Sloveniji.

  • 21. 6. 1991: Objava ure razglasitve samostojnosti

    Medtem ko je slovenska vlada na tiskovni konferenci pred domačimi in tujimi novinarji napovedala uro najpomembnejšega dejanja slovenske osamosvojitve, je zvezna jugoslovanska oblast, opogumljena z ameriškimi zahtevami po celovitosti Jugoslavije, zagrozila, da bo z vsemi zakonitimi sredstvi preprečila spreminjanje zunanjih in notranjih meja države.

  • 20. 6. 1991: Slovenija postavlja svoje meje in simbole

    Nekaj dni pred osamosvojitvijo je prišlo do krhkega premirja med zvezno in slovensko vlado glede plačevanja carin, Slovenija je na južni meji gradila mejne prehode, Avstrijci pa so se vojaško pripravljali na morebitne težave na meji. Tudi usoda slovenskih državnih simbolov je bila zaradi nasprotovanja opozicije še vedno nejasna.

  • 19. 6. 1991: Opoziciji še enkrat uspelo obdržati totalitarne simbole

    Medtem ko se je slovenska vlada z velikimi napori posvečala vsemu potrebnemu za skorajšnjo osamosvojitev, so se v Beogradu sestali Franjo Tuđman, Ante Marković, Milan Kučan, Janez Drnovšek in Stipe Mesić, da bi razpravljali o razmerah v Jugoslaviji.

  • Predstavitev projekta 30 vrhov za 30 let na Radiu Ognjišče

    Urad Vlade RS komuniciranje želi ob obeležitvi 30. obletnice samostojne Slovenije gore in hribe približati ljudem s projektom 30 vrhov za 30 let, ki ga pripravlja v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskim gorniškim klubom Skala - zvezo gorniških klubov.

  • 18. 6. 1991: Evropska dvanajsterica še vedno naklonjena ohranitvi Jugoslavije, v slovenskem parlamentu pa Aksentijević in ZSMS – LS proti krepitvi obrambne moči slovenske države

    Mednarodni parket je bil razgret glede dogajanja v Jugoslaviji. Tako je evropska dvanajsterica v Luksemburgu razpravljala o Jugoslaviji ter premaknila morebitno objavo deklaracije na prihajajočem srečanju v Berlinu, kjer so se sestale države članice Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obenem pa so se v Sloveniji nadaljevale širne priprave na osamosvojitev.

  • 17. 6. 1991: Ko se eni mrzlično pripravljajo na zavarovanje osamosvojitve, druge skrbi njeno praznovanje

    V že nekajmesečni t. i. carinski vojni, ki se je zaostrila v zadnjih dneh, je 17. junija nastalo nekakšno premirje. Direktor Zvezne carinske uprave Radoslav Sekulić je še dan prej trdil, da bodo slovenske carinike zamenjali z zveznimi, če slovenska vlada ne bo nemudoma prepustila carin Beogradu. V ponedeljek je nato sicer prišel v Ljubljano na čelu manjše delegacije, a se je po dvournih pogovorih hitro zadovoljil s predajo odgovornosti za dogovor na republiško in zvezno vlado, ki naj bi se o carinah pogovarjali v sredo (19. 6. 1991).

  • Video

    Ponosni na Slovenijo – 30 let

    V Parku vojaške zgodovine v Pivki so odprli razstavo fotografij, ki sta jo pripravila Park vojaške zgodovine in Urad vlade za komuniciranje. Nosi naslov Ponosni na Slovenijo – 30 let. Izraža namreč ponos in številne uspehe naše države v 30-ih letih samostojnosti. »Slovenija že 30 let prekipeva od uspehov, z razstavo želimo poudariti veselje in ljubezen do domovine,« je na otvoritvi poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in dodal, da »samostojna Slovenija izraža tudi 100 letne sanje naših prednikov in polnost naše narodne kulture.«

  • 16. 6. 1991: Mednarodni pritiski za enotno Jugoslavijo

    Razglasitev neodvisne slovenske in hrvaške države se je bližala, svarila in pritiski tako Evropske skupnosti kot Združenih držav pa so se množili. Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je ponavljal zahtevo, ki je bila zaradi razmer v Srbiji neuresničljiva, prava »kvadratura kroga«: dogovor o enotni in demokratični Jugoslaviji. »Prenovljeni« slovenski, hrvaški in bosanski komunisti so snovali novo Jugoslavijo.

  • 15. 6. 1991: Poleg psihološke vojne je vrelišče dosegla tudi vojna za dajatve od carin

    Slovenska in hrvaška delegacija na najvišji ravni predsednikov republik, vlad in parlamentov sta se dogovorili, da bosta obe hkrati razglasili osamosvojitev. Slovenska in zvezna carinska uprava pa sta bili v psihološki carinski vojni in utrjevali vsak svoj položaj. Stranka demokratične prenove (SDP) oziroma prenovljeni komunisti so zahtevali odstop Peterletove vlade. O ceni slovenskega osamosvajanja v gospodarstvu pa sta za javnost govorila ekonomista Mencinger in Sočan.

  • 14. 6. 1991: Osamosvojitveni finiš uvede vprašanje carin

    Dva dni po neuspešnem obisku delegacije zvezne jugoslovanske vlade v Ljubljani je morala Slovenija pokazati, kako resno misli z osamosvojitvijo, ob spopadanju s posledicami novega carinskega odloka jugoslovanskih oblasti. V Ljubljani je prišlo do velikih delavskih demonstracij, na katerih je bila zlasti neprijazno sprejeta ministrica za delo. Poveljnik mariborskega korpusa jugoslovanske vojske pa je svojim ljudem prepovedal zapuščanje vojašnice.

  • 13. 6. 1991: Le slovenska vlada se ni predala zveznim pritiskom po predaji carinske suverenosti

    Jugoslovanska vlada (Zvezni izvršni svet ali ZIS) je slovensko obvestila, da bo pričela uveljavljati odlok o plačevanju carine. Slovenska carina je namreč po 23. 12. 1990 prenehala plačevati dajatve Zvezni carinski upravi.

  • 12. 6. 1991: Markovićeve apokaliptične napovedi v slovenski skupščini in poskus pakta z opozicijo

    Zaradi bližnjega zasedanja Sveta ES, ki je vztrajal pri jugoslovanski celovitosti in ji zagotavljal denarno pomoč, in zaradi obljub Mednarodnega denarnega sklada o pomoči Jugoslaviji je predsednik zvezne vlade Ante Marković prepričeval slovensko politiko, naj se »vrne k reformam in odpove enostranskim rešitvam«. Njegove predloge je del slovenske opozicije vzel zelo zares, kar se je pokazalo v naslednjih dneh. Slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister Dimitrij Rupel pa sta tega dne dobila jasno podporo Svetega sedeža, ki je poudarjal pravico narodov do samoodločbe, papež pa je Slovencem podelil apostolski blagoslov.

  • 11. 6. 1991: Priprave na osamosvojitveni dan D vse bolj intenzivne

    Ustavna komisija je obravnavala predlog besedila Ustave RS in stoto dopolnilo k slovenski ustavi. Predsednik Kučan in zunanji minister Rupel sta se v Rimu srečala s predsednikom italijanske republike Cossigo in zunanjim ministrom De Michelisom. Na političnem parketu so se vodstva političnih strank negativno odzivala na predlog programa osamosvojitvene slovesnosti. V Kumanovu umre med služenjem vojaškega roka v JLA Peter Hribernik, po uradni razlagi zaradi prometne nesreče. Na TV Beograd je ameriški veleposlanik v SFRJ Zimmermann izjavil, da ZDA ne bodo priznale samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

  • Župnika Jože Božnar in Janez Kumše (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo župnika Jožeta Božnarja in Janeza Kumšeta. V prizadevanja za politične spremembe, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije so se v prelomnih časih vključevale praktično vse slovenske organizacije, med njimi izrazito tudi slovenske katoliške župnije oziroma misije. Taka je bila tudi vloga slovenskih župnij Sv. Vida in Marije Vnebovzete v Clevelandu, z župnikoma Jožetom Božnarjem in Johnom Kumsetom (Janezom Kumšetom) na čelu.