Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 4. 9. 1991: Vojna v Jugoslaviji v polnem razmahu, Slovenija izločena iz jugoslovanskega monetarnega sistema

    V Haagu in Pragi je potekalo zasedanje o usodi Jugoslavije in potrditvi mirovne konference. Hkrati je Srbija uresničevala načrte o veliki Srbiji, saj je popolnoma odrezala Slavonijo od Hrvaške. Hrvaški zunanji minister je tako dejal: »Hvala za dosedanjo podporo Evrope. Toda, ali bodo čakali, da okupatorska vojska zasede Zagreb in da pade 100.000 ljudi, da bi nato mednarodno priznali samostojni državi Slovenijo in Hrvaško?«.

  • Povabilo k sodelovanju pri izdaji knjige ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije

    Urad vlade za komuniciranje ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije vabi k sodelovanju založnike pri izdaji knjige, ki bo v prodaji v knjigarnah in tako dostopna širši javnosti.

  • 3. 9. 1991: Zapečatenje vojaških oporišč in stanovanj jugoslovanske armade

    V Pomurju in na Koroškem je teritorialna obramba prevzela še zadnja vojaška oporišča jugoslovanske armade in jih zapečatila do dosega sporazuma med Slovenijo in zveznimi organi o lastništvu objektov JA v Sloveniji. Avstrijska vlada je sklenila, da s priznanjem Slovenije in Hrvaške kot suvereni državi še počaka. V Haagu se je začel izredni sestanek zunanjih ministrov Evropske skupnosti, kjer so se dogovorili, da bo čez štiri dni konferenca, na kateri bi se dogovorili o rešitvah jugoslovanske krize. V Pragi je potekalo zasedanje odbora visokih predstavnikov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Sprejeli so resolucijo, v kateri so podprli sporazum o prekinitvi sovražnosti v Jugoslaviji, podpisanim 2. septembra v Beogradu, ter pozvali k takojšnim pogajanjem za rešitev jugoslovanske krize.

  • 2. 9. 1991: Slovenija si utira pot do mednarodnega priznanja

    Vse bolj se je bližal dan, ko naj bi Avstrija kot prva država uradno priznala neodvisnost in suverenost Slovenije in Hrvaške. Na predlog zunanjega ministra Aloisa Mocka je morala priznanje potrditi še vlada kanclerja Franza Vranitzkyega.

  • 1. 9. 1991: Slovenija kot del skupnosti evropskih držav

    V pogovorih med predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva in misije Evropske skupnosti je krožil predlog, da bi Slovenija na prehodu iz komunističnega v zahodno gospodarstvo postala »case study« Evropske skupnosti.

  • 31. 8. 1991: Vojna na Hrvaškem odmeva tudi v Sloveniji

    Hrvaška vlada je sprejela sklep, da bodo na vsako vojaško provokacijo odločno odgovorili. Kljub zapori hrvaško-slovenske meje je promet prek nje nemoteno tekel tudi v brežiški občini, saj so hrvaške policijske in vojaške enote zasedle položaje globlje na svojem ozemlju.

  • 30. 8. 1991: Spremembe v zunanji in notranji politiki

    Slovenska diplomacija je krepila prizadevanja za mednarodno priznanje, ki mu je bilo naklonjenih vedno več držav, v notranji politiki pa so večinski mediji vse bolj izpostavljali dr. Janeza Drnovška in s tem pripravljali pot njegovemu mandatarstvu.

  • 29. 8. 1991: Ob vprašanju denacionalizacije se lomijo kopja

    29. avgusta 1991 je v dveh zborih slovenske skupščine potekala živahna razprava o zakonu o denacionalizaciji, ki je jasno pokazala različne poglede na nacionalno prihodnost (in preteklost) v slovenski politiki. Hrvati in Srbi so se različno odzvali na nove pobude Evropske skupnosti, slovenska atletika pa še pod jugoslovansko zastavo na svetovnem prvenstvu na Japonskem ni žela uspehov.

  • 28. 8. 1991: Slovenska skupščina je bila soglasna o zunanji politiki, ni pa soglašala glede lastninjenja

    Na skupni seji zborov slovenske skupščine so se poslanci odzvali na zunanjepolitične dogodke preteklih dni. Napovedana pogajanja v Jugoslaviji so zamrla. Na hrvaških tleh so se odvijali vse resnejši vojaški spopadi. Zunanji ministri evropske dvanajsterice so upali, da bo k umiritvi zadev pripomogla njihova »deklaracija o Jugoslaviji«, sprejeta 27. avgusta. Evropa je pred kratkim priznala samostojnost Litve, Latvije in Estonije. Odločitve poslancev so pri teh vprašanjih izkazovale soglasje, daleč od enotnosti pa je bila skupščina pri zakonih glede lastninjenja.

  • 27. 8. 1991: Pri vprašanju privatizacije ni šlo za vprašanje ideologije, ampak za vprašanje prepleta lastnih parcialnih interesov

    Medtem, ko je priznanje baltskih držav poslalo pozitiven signal za priznanje samostojnosti Slovenije, se je v domači politiki razplamtevala tako imenovana lastninska vojna. V slovenskem parlamentu so namreč zopet razpravljali o prvem paketu lastninskih zakonov – zakonu o denacionalizaciji in zakonu o zadrugah. Zunaj parlamenta pa so v vnemi nasprotovanja omenjenim zakonom shode napovedali voditelji sindikatov.

  • 26. 8. 1991: Zmagovalka vojne utrjuje svoj mednarodni položaj

    Slovenija je krepila diplomatska prizadevanja za mednarodno priznanje, ki mu je bilo naklonjenih vse več držav. V notranji politiki pa je bilo še vedno veliko pozornosti usmerjene v jugoslovansko armado, ki se je počasi umikala in pri tem uničevala vse, kar bi lahko koristilo zmagovalni strani, s širjenjem lažnih informacij pa je skušala slovenski vojski odvzeti dobro ime. V medijih je bila vse pogosteje omenjena tudi denacionalizacija, ki naj bi popravila zgodovinske krivice, vendar je namesto tega postala ena od glavnih ideoloških tem.

  • 25. 8. 1991: Konec poti v komunizem

    Mihail Gorbačov je odstopil kot generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze (KPSZ), predlagal je razpustitev njenega centralnega komiteja ter izdal ukaza o departizaciji Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) in prehodu lastnine komunistične partije v pristojnost vrhovnih sovjetov narodnih deputatov (neke vrste državna skupščina, parlament, ki pa ni bil voljen na demokratični način, temveč je njegove člane dokončno potrdila komunistična partija oziroma njen centralni komite).

  • 24. 8. 1991: Vprašanje lastninske preobrazbe je odločilno načelo odnose v Demosu

    V Slovenski demokratični zvezi (SDZ) je v soboto 24. avgusta 1991 potekala kar sedemurna seja sveta stranke, na kateri se je pokazalo, da vodstvo stranke nima podpore večine članstva za svoja dejanja. Veliko vznemirjenja v stranki je povzročila peticija za odpoklic generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, ki sta jo na podpisala predsednik stranke dr. Dimitrij Rupel in poslanec Tone Peršak. Poslanec SDZ Anton Tomažič je na seji sveta predlagal, da bi stranka javno obsodila tak način zbiranja podpisov ter se ogradila od Ruplovega in Peršakovega podpisa (prvi predlog je bil sprejet, drugi ne).

  • Športni junaki uspešno zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah v Tokiu

    Olimpijske igre, ki so se nedavno končale v Tokiu, so znova potrdile, da je Slovenija ena od svetovnih športnih velesil, saj so naše olimpijke in olimpijci osvojili kar pet odličij. Slovenija se lahko od Barcelone 1992, na katerih smo prvič nastopili kot samostojna država, do zdaj pohvali z osmimi zlatimi odličji z osmih poletnih iger, z devetimi srebrnimi kolajnami in enajstimi bronastimi. Zlato olimpijsko kolajno so tokrat osvojili plezalka Janja Garnbret, kanuist Benjamin Savšek in kolesar Primož Roglič, srebrno medaljo je osvojila judoistka Tina Trstenjak, bron pa je pripadel še Tadeju Pogačarju.

  • 23. 8. 1991: Razpadanje Sovjetske zveze kot priložnost za uveljavljanje samostojnosti

    23. avgusta 1991 sta se strah in negotovost, ki sta v prejšnjih dneh vladala v Sovjetski zvezi in po svetu, polegla. Poskus državnega udara v Moskvi s ciljem obuditi komunistično diktaturo je bil neuspešen. Na simbolni ravni se je tega dne v svetovni zgodovini zgodil velik prelom. Rdeča sovjetska zastava s srpom in kladivom, ki je od leta 1917 plapolala nad Kremljem, je bila zamenjana z rusko trobojnico. Prebivalci Moskve so se zbrali na trgu Lubjanka pred sedežem KGB in zrušili 15-tonski kip Feliksa Dzeržinskega (1877–1926), ustanovitelja zloglasne sovjetske varnostno-obveščevalne službe Čeke, predhodnice KGB.

  • 22. 8. 1991: Slovenska čestitka Jelcinu po neuspelem puču

    22. avgust 1991 je bil v znamenju neuspeha puča konservativnih komunističnih sil v Sovjetski zvezi. Na Hrvaškem so se bali padca Osijeka v roke upornih Srbov, ki jim je neprikrito pomagala jugoslovanska armada. Ante Marković je še naprej sanjaril, da ima pomembno vlogo.

  • 21. 8. 1991: Demos predlaga Konferenco o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji; Slovenci v Italiji in osamosvajanje Slovenije

    Stranke vladne koalicije DEMOS so predlagale, da bi po vzorcu Konference za varnost in sodelovanje v Evropi oblikovali Konferenco o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji. Ob stikih med slovensko in italijansko vlado so se nadaljevala prizadevanja predstavnikov Slovencev v Italiji, da bi Rim mednarodnopravno priznal Republiko Slovenijo.

  • 20. 8. 1991: Bi državni udar v Sovjetski zvezi okrepil v Sloveniji poraženo jugoslovansko armado?

    Tega dne so bile oči svetovne javnosti uprte v Sovjetsko zvezo, kjer je državni udar trde linije komunistov in dela KGB ogrozil reformna prizadevanja Gorbačova ter sprožil številna vprašanja glede politične prihodnosti Evrope in predvsem razbite Jugoslavije. Politični analitiki so se bali, da bi morebitni uspeh pučistov utegnil znova okrepiti srbsko agresivno politiko in znova razplamteti vojno – tudi v Sloveniji, iz katere se je poražena armada umikala. V notranji politiki pa sta se kot novi ideološki temi izrabljali denacionalizacija in privatizacija.

  • 19. 8. 1991: Čim prej do polne suverenosti

    Slovensko predsedstvo je v razširjeni sestavi razpravljalo o aktivnosti Slovenije v procesu razdruževanja po preteku moratorija. Na seji je bilo potrjeno stališče, da mora naša država še naprej imeti pobudo v iskanju rešitev, ki jih bo treba čim prej opredeliti kot skupno izhodišče za vse pogovore tako v mednarodnih povezavah kakor za pogovore z drugimi deli Jugoslavije.

  • 18. 8. 1991: Brionski sporazum in njegova določila za jugoslovansko armado vedno bolj samo mrtva črka na papirju

    Na današnji dan je predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić na tiskovni konferenci napovedal, da bo odstopil, če bodo Srbi še naprej kršili brionski sporazum. Na drugi strani je JA v Sloveniji očitala slovenski strani kršitve istega sporazuma. Namestnik ministra Bogataj pa je pojasnil, da kršitve izvaja JA z nespoštovanjem dogovorjenega in enostranskimi potezami.