Na Ministrstvu za pravosodje smo v tem mandatu Vlade RS aktivnosti usmerili v krepitev učinkovitosti in transparentnosti delovanja pravosodnih organov ter v višjo raven varovanja človekovih pravic.

V zadnjem letu se je v naši družbi začelo intenzivneje obravnavati vprašanje ustreznosti veljavne definicije kaznivega dejanja posilstva. S strani mednarodnih organizacij že leta slišimo opozorila, da definicija kaznivega dejanja posilstva v Sloveniji ni v skladu z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Številne evropske države so v tem delu že spremenile svoje kazenske zakone.

V torek, 10. marca 2020, je Skupnost centrov za socialno delo organizirala seminar z naslovom »Podpora žrtvam kaznivih dejanj«.

Z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom na Ministrstvu za pravosodje začasno spreminjamo postopek obravnave vlog pri overjanju javnih listin za uporabo v tujini.

Državni zbor je danes s 47 glasovi za in 37 glasovi proti potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki med drugim prinaša tudi novost, po kateri so živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari.

Na Ministrstvu za pravosodje se je že četrtič sestala delovna skupina za implementacijo določb novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki se nanašajo na pravice žrtev kaznivih dejanj. V delovno skupino so vključeni predstavniki vseh ključnih gradnikov, ki se pri svojem delu srečajo z žrtvami kaznivih dejanj (predstavniki ministrstev, sodstva, državnega tožilstva, nevladnih organizacij in drugi).

Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Policija, Ministrstvo za pravosodje, enajst sodelujočih nevladnih organizacij in Visoki komisariat Organizacije Združenih narodov za begunce (UNHCR) so podpisali prenovljene Standardne operativne postopke za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja ter nasilja na podlagi spola nad osebami, ki so obravnavane po določbah Zakona o mednarodni zaščiti.

V petek, 21. februarja 2020, je v Zagrebu potekala konferenca ob pričetku izvajanja projekta ARVID (Advancing Access to Rights under Victims' Directive for Persons with Disabilities - Izboljšanje dostopa do pravic v skladu z Direktivo o žrtvah za osebe z ovirami). Gre za projekt, ki ga financira program Evropske unije za pravosodje, izvaja pa se na Hrvaškem in v Sloveniji. Koordinator aktivnosti izvajanja projekta je Hrvaški pravni center, partnerji pa so Mirovni inštitut (SI), Ministrstvo za pravosodje (HR), Varuh pravic oseb z invalidnostmi (HR), Združenje za podporo žrtvam in pričam (HR) in Društvo ALTRA (SI). Projekt podpira tudi Varuh človekovih pravic.

Uprava za probacijo (UPRO) vabi vse zainteresirane izvajalce na strokovni dialog v zvezi s pripravo javnega naročila, katerega predmet je izdelava modela ocenjevanja dejavnikov tveganja.

Nekaznovanost se dokazuje s potrdilom iz kazenskih evidenc, ki ga oseba pridobi na Ministrstvu za pravosodje in v katerem je navedeno, ali je oseba zabeležena v kazenskih evidencah. Potrdilo o nekaznovanosti posamezniki med drugim pogosto potrebujejo za prijavo na prosto delovno mesto.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je danes udeležila slovesnosti ob otvoritvi sodnega leta 2020. Tradicionalni dogodek, ki je namenjen predstavitvi rezultatov dela sodišč v preteklem letu in napovedi nadaljnjih prioritet, je potekal na Vrhovnem sodišču. Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damjan Florjančič in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledili so nagovori predsednika Ustavnega sodišča prof. dr. Rajka Kneza, predsednika Sodnega sveta dr. Erika Kerševana, generalnega državnega tožilca Drage Šketa, generalnega državnega odvetnika mag. Jurija Groznika, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije mag. Romana Završka in pravosodne ministrice Andreje Katič.

Odbor Državnega zbora za pravosodje je včeraj pripravil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki ga je v zakonodajni postopek vložila vlada. Predlog novele stvarnopravnega zakonika, je predstavila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Med poglavitnimi rešitvami so prenova etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev ter prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. V primeru izvrševanja služnosti v javno korist predlog odpravlja časovno omejitev, ki velja za neprave stvarne služnosti. Takšna služnost se tako po predlogu lahko ustanovi tudi za nedoločen čas.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je na povabilo generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie v Parizu udeležila OECD konference na visoki ravni o boju proti nasilju nad ženskami.

Pred predsednikom Državnega zbora mag. Dejanom Židanom je v preddverju velike dvorane Državnega zbora danes zaprisegla Tanja Bizjak na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju.

V torek, 4. 2. 2020, je na Ministrstvu za pravosodje potekala delavnica za pripravljavce prekrškovnih določb, katerega namen je vzbuditi zavedanje pomena preudarnega pisanja prekrškovnih določb.

Na podlagi zaprosila Ministrstva za pravosodje je Podporna služba za strukturne reforme pri Evropski komisiji izbrala Svet Evrope za tehnično pomoč Sloveniji pri implementaciji »Hiše za otroke« v Sloveniji kot enega izmed ukrepov za vzpostavitev otrokom prijaznejšega pravosodja.

Danes je Ministrstvo za pravosodje skupaj z Vrhovnim sodiščem RS in Sodnim svetom na Vrhovnem sodišču RS pripravilo posvet, ki je pomenil priložnost za predstavitev ter izmenjavo mnenj in stališč glede nove sodniške zakonodaje - Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi.

Uprava RS za probacijo je z namenom poglobitve sodelovanja z Nacionalnim direktoratom za probacijo Romunije podpisala Skupno izjavo o sodelovanju.

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je 24. januarja 2020 obiskala Ljubljano. Glavni namen obiska so bila srečanja s predstavniki organov, ki so ključni pri vzpostavljanju in uspešnem delovanju Urada evropskega javnega tožilstva (EPPO).

Letošnje poročilo Indeksa zaznave korupcije kaže, da se nadaljuje večletni trend stagnacije Slovenije na lestvici, in to iz različnih razlogov. Uvrstitev je odraz pomanjkanja zaupanja javnosti v delo pristojnih organov, to pa je nadalje pomembno povezano tudi z rezultati njihovega dela.