Skoči do osrednje vsebine

Poslanica ministrice za pravosodje ob 70-letnici Evropske konvencije o človekovih pravicah in slovenskem dnevu pravosodja

Človekove pravice so pravice vseh ljudi. Država je prva odgovorna za njihovo uresničevanje in varovanje. Visoka merila človekovih pravic pa terjajo zavest vsakega posameznika, da mora spoštovati pravice drugega. »Moja pravica sega le do meja pravice drugega.«

Niti ne tako davno nazaj  - pred 70 leti - 4. novembra 1953 je bila v Rimu podpisana Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki predstavlja temeljni evropski akt za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustanovne članice Sveta Evrope so s sprejemom konvencije potrdile zavezo, da skupno razumevanje pomena človekovih pravic in enaka dediščina vrednot vodijo k večji enotnosti in miru med državami članicami Sveta Evrope. Lucidno so v preambuli konvencije potrdile globoko vero v temeljne svoboščine, na katerih temeljita pravičnost in mir v svetu.

Evropska konvencija je bila naknadno spremenjena ter večkrat dopolnjena s protokoli, ki so sledili duhu in izzivom časa. Za preko 800 milijonov ljudi predstavlja upanje, da bodo države pogodbenice Konvencije spoštovale njihove pravice in svoboščine ter predvsem tudi njihovo dostojanstvo. Prispeva tudi k zagotavljanju stabilnosti v regiji, saj v okviru meddržavnih pritožb služi kot inštrument reševanja odprtih vprašanj med državami, povezanih s spoštovanjem človekovih pravic in uporabo mednarodnega prava.

Konvencija tudi ni le deklaracija s taksativno naštetimi univerzalnimi in neodtujljivimi pravicami, njena moč in daljnosežnost se kaže v tem, da so ustanovne članice soglasno odločile, da se za kršitve konvencijskih pravic odgovarja Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP). Slovenija je bila pred tem sodiščem že obsojena ter za to plačala tudi visoke odškodnine, a vendarle je potrebno priznati, da so ji prav odločitve tega sodišča pogosto pomagale k boljši uveljavitvi in spoštovanju človekovih pravic, še posebej glede pilotnih sodb ter pripomogle k pripravi in uresničitvi ukrepov v pomembnih projektih, kot sta bila projekt odprave sodnih zaostankov Lukenda ali projekt Šilih. Tudi danes Slovenija zgledno izvršuje vse sodbe ESČP; če smo imeli leta 2015 neizvršenih 309 sodb ESČP, imamo na današnji dan v fazi izvrševanja le še 8 sodb ESČP, kar nas uvršča med države pogodbenice  z najmanj neizvršenimi sodbami ESČP. A to ni dovolj in na to ne smemo biti ponosni. Slovenska družba mora zagotavljati tako raven uresničevanja in zaščite človekovih pravic, da se sploh ne bomo posluževali evropskega mehanizma varstva pred kršitvami.

70 let je lahko celo življenje konkretnega posameznika, zato je pomemben dinamični razvoj človekovih pravic, ki ga je potrdilo stališče Evropskega sodišča iz leta 1978 v zadevi Tyrer proti Združenemu kraljestvu da je EKČP »živ instrument, ki ga je treba razlagati glede na današnje okoliščine« in s tem omogočilo varstvo mnogih interesov, ki morda ob njenem podpisu niso niti obstajali. 

Ob njeni 70-letnici se moramo zavedati modrosti njenih let in poudariti njen pomen, še posebej dejstvo, da konvencija določa t. i. pozitivno obveznost držav – torej sprejetje konkretnih ukrepov za zaščito pravic ter ponotranjenost konvencije v domači sodni praksi in pri delovanju upravnih organov. V tem pogledu deluje tudi Ministrstvo za pravosodje. Kot zadnje tovrstne aktivnosti naj izpostavim na primer izboljšan protikorupcijski pravni okvir, proaktiven pristop na področju digitalizacije v pravosodju, v pripravi pa je še več zakonodajnih in nezakonodajnih aktivnosti glede zaščite pravic, še posebej glede ranljivih skupin: med drugim otrok - žrtev kaznivih dejanj; posebna obravnava in skrb za otroke in mladoletnike storilcev kaznivih dejanj; varstvo tistih, ki se bojujejo in preglasijo korupcijo v zasebnem sektorju.

Izzivov na področju človekovih pravic je danes mnogo, ne prinaša jih le epidemija, temveč tudi hiter tehnološki napredek z umetno inteligenco na čelu, okoljske spremembe in drugi družbeni pojavi, kot na primer porast sovražnega govora, ki je nemalokrat v neskladju z duhom konvencije. Naj se nikoli ne zgodi, da bi dvomili v njihovo vrednost ali nehali skrbeti za njihov razvoj. 

Današnji datum pa ni pomemben le z vidika visoke obletnice podpisa konvencije, ampak na ta dan v Sloveniji od leta 2007 praznujemo tudi dan pravosodja, in sicer v spomin na še častitljivejši datum - 4. november leta 1918, ko je takratni poverjenik za pravosodje tedanje slovenske narodne vlade Vladimir Ravnihar izdal uredbo o ureditvi in delovanju pravosodja, s katero je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina. Določil je, da se sodbe izrekajo v imenu zakona ljudstva ter uredil, da se sodni postopki končajo na slovenskih sodiščih in še druge pomembne rešitve, ki so osamosvojile slovensko pravosodje.

Kljub relativno dobrim ocenam zunanjih pregledov slovenskega pravosodja pa je v zadnjem času slovensko pravosodje postalo tako doma kot v tujini predmet razprav, ki niso vedno prinesle optimalnih zaključkov. Ob današnjem dnevu obeh obletnic in priložnosti za samorefleksijo, si vendarle želim, da usmerimo spodbuden in opogumljajoč pogled v prihodnost ob trdnem zavedanju, da je Slovenija pravna država. Vprašajmo se, kaj lahko kot gradniki varstva posameznikovih pravic še izboljšamo; vprašajmo se, ali med seboj dovolj konstruktivno delujemo in imamo vedno v mislih svoje poslanstvo ter ne postavljamo sebe ali svojega poklica na prvo mesto.

Tudi sama se zavedam odgovornosti, da moram kot resorna ministrica še veliko postoriti, da sem posredno odgovorna za delovanje pravosodja in moram ustvarjati pogoje za njegovo delovanje; a pri tem moram in bom vedno imela pred očmi tistega posameznika, ki pravosodje potrebuje.

Moje aktivnosti bomo vedno temeljile na sodelovanju, povezovanju in spoštovanju vsakogar. Vedno bom prisluhnila in upoštevala vse konstruktivne predloge, saj je le v sodelovanju in skupnem delovanju moč. Le tako namreč lahko pridemo do cilja, ki je vsem nam skupen – krepitev pravne države ter učinkovito in uspešno pravosodje.

Čeprav je zaradi epidemije letos podelitev medalj in diplom za življenjsko delo ali izjemne oziroma nadpovprečne dosežke oziroma uspešno končane projekte ob dnevu pravosodja prestavljena, pa prejemnikom priznanj ob dnevu pravosodja iskreno čestitam tudi na ta način.

Zaradi epidemije se ob tej priliki zahvaljujem in čestitam vsem zaposlenim v pravosodju za požrtvovalno delo pri krepitvi dostopa do pravosodja, ki je tudi obveza iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.

 

Mag. Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje

Mag. Lilijana Kozlovič za govornico

Poslanica ministrice mag. Lilijane Kozlovič ob 70-letnici Evropske konvencije o človekovih pravicah in dnevu pravosodja | Avtor Ministrstvo za pravosodje