CEPEJ v ocenjevalnem poročilu države obravnava z vidika več kazalnikov, začenši s proračunom, ki ga države namenjajo pravosodju. Proračun sistema pravosodja se deli na proračun sodnega sistema, ki vključuje proračun sodišč, državnega tožilstva ter pravne pomoči, in proračune drugih teles, storitev in organov. Slovenija je v času od 2016–2018 povečala javne izdatke, namenjene sodnemu sistemu, za 9 %. Naša država nameni sodnemu sistemu 90 evrov na prebivalca oziroma 0,44 % bruto družbenega proizvoda (BDP), kar presega evropsko povprečje (71,56 evra na prebivalca oziroma 0, 33% BDP) in povprečje primerljivih držav glede na BDP na prebivalca (84,13 evra na prebivalca oziroma 0,32 % BDP). Od tega gre v Sloveniji sodiščem več kot 80 %, kar je največ med vsemi državami, tožilstvu okrog 10 %, pravni pomoči pa le nekaj odstotkov proračuna. Evropske države v povprečju namenijo 2/3 proračuna sodiščem, 1/4 tožilstvu, preostalih 11 % pa brezplačni pravni pomoči.

Slovenija nameni brezplačni pravni pomoči (BPP) 1,91 evra na prebivalca oziroma 0,009 % BDP, kar je manj od primerljivih držav (14,59 evra na prebivalca oziroma 0,05 % BDP) in celo manj od povprečja vseh držav (9,14 evra na prebivalca oziroma 0,03 % BDP). Proračun za pravno pomoč je v Sloveniji med najnižjimi, saj ji nameni manj sredstev le osem držav članic Sveta Evrope.

Naslednji kazalnik se nanaša na pravosodne delavce. To so sodniki, državni tožilci in ostali zaposleni na sodiščih in državnih tožilstvih ter odvetniki. Slovenija ima 41,7 sodnikov na sto tisoč prebivalcev, kar jo uvršča na tretje mesto med evropskimi državami (za Monako s 101,8 sodniki in Črno goro s 50 sodniki). Evropsko povprečje je sicer 21,4 sodnikov na sto tisoč prebivalcev. V letih 2010–2018 se je sicer število sodnikov na sto tisoč prebivalcev v Sloveniji zmanjšalo za 15,3 %, kar je v nasprotju s trendom v večini evropskih držav, kjer se je število sodnikov v istem obdobju povečalo. V tem obdobju pa se je pri nas za nekaj odstotkov povečalo število ostalih pravosodnih delavcev. Slovenija ima največ tovrstnega osebja na sto tisoč prebivalcev v Evropi, in sicer okoli 160 oseb na sto tisoč prebivalcev oziroma med tri in pet ne-sodniškega osebja na enega profesionalnega sodnika.

Po številu državnih tožilcev na sto tisoč prebivalcev je Slovenija z 10,2 državnimi tožilci nekoliko pod evropskim povprečjem, ki znaša 12,13. Slovenija je na osmem mestu med državami, kjer se je v obdobju 2010–2018 število tožilcev najbolj povečalo. V tem obdobju se je število državnih tožilcev pri nas povečalo za 27 %. Slovenija ima 15 članov ne-tožilskega osebja na sto tisoč prebivalcev in enega do dva člana ne-tožilskega osebja na državnega tožilca in tako bistveno ne odstopa od povprečja vseh držav. V Sloveniji se je število članov ne-tožilskega osebja v obdobju 2010–2018 povečalo za skoraj 40 %. Večje povečanje zasledimo le v Črni gori.

Naslednji kazalnik se nanaša na organizacijo sodišč v evropskih državah in je v poročilu izpostavljena v dveh dimenzijah, ki sta bistveni za ugotavljanje gostote oziroma dostopnosti sodišč, in sicer števila sodišč kot pravnih subjektov in geografskih lokacij, kjer sodišča opravljajo dejavnost. Gostota prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti ter prvostopenjskih specializiranih sodišč z vidika pravnih subjektov v Sloveniji znaša 2,9 sodišč na sto tisoč prebivalcev, v državah članicah pa se  razprostira med 0,07 in 13,05 sodišč na sto tisoč prebivalcev. Gostota vseh sodišč z vidika geografskih lokacij se v državah članicah razprostira med 0,23 in 5,03 sodišč na sto tisoč prebivalcev. V Sloveniji je v tej dimenziji 3,7 sodišč na sto tisoč prebivalcev.

Naslednji kazalnik se nanaša na mnenje uporabnikov o kakovosti pravosodnega sistema.

• Raziskava Vrhovnega sodišča (Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2019) je bila izpostavljena kot eden izmed pozitivnih primerov ugotavljanja potreb uporabnikov sodišč, na podlagi katere je mogoče sodišča narediti uporabnikom prijaznejša in dostopnejša.
• Prav tako je bila v poročilu kot pozitiven primer izpostavljena uporabnikom prijazna spletna stran s ključnimi informacijami o postopkih pred sodišči in brošure, ki so uporabnikom na voljo v prostorih sodišč.
• Vsako leto večje število držav izvaja raziskave o zadovoljstvu uporabnikov sodišč in njihovem zaupanju v delovanje sodišč, ki zajemajo številne deležnike. Kot pozitiven primer je izpostavljena obsežna raziskava o zadovoljstvu uporabnikov sodišč v Sloveniji, ki se je izvajala vsako drugo leto (od 2013 do 2019) na državni ravni in je bila del širšega projekta »Izboljšanje kakovosti sodstva«, ki je leta 2019 prejel Kristalno tehtnico sodstva.

Številne evropske države posvečajo posebno pozornost skrbi za žrtve kaznivih dejanj in skrbi za najbolj ranljive skupine, bodisi z natančnim informiranjem v obliki večjezičnih brošur, posebnimi spletnimi stranmi ali pa s posebno ureditvijo postopkov. Slovenija je izpostavljena kot primer dobre prakse s tem, da je pomoč žrtvam omogočena prek posebnih spletnih strani vladnih in nevladnih organizacij, kjer poleg informacij lahko dostopajo tudi do obrazcev za vlaganje zahtevkov.

Naslednji kazalnik, razvoj in pravilna uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), je pomemben element za dobro delujoč sodni sistem, saj prispeva k večji preglednosti, učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti storitev. Slovenija je v obdobju 2014–2018 v povprečju za IKT namenila 1,36 % proračuna, namenjenega sodiščem, kar jo uvršča v zgornjo petino držav z vidika višine proračuna, namenjenega za sodišča na prebivalca. V tem pogledu Slovenija ne sledi trendu, ki nakazuje, da države z višjim proračunom, namenjenim sodiščem, na prebivalca namenjajo večji delež le-tega za IKT.

Zadnji kazalnik predstavlja učinkovitost sodišč oziroma tožilstev. CEPEJ meri učinkovitost sodišč s pomočjo indikatorjev stopnje rešenih zadev (razmerje med številom prejetih in rešenih zadev v določenem časovnem obdobju) in pričakovanega časa reševanja. Glede na obseg dela prvostopenjskih sodišč, ki odločajo v civilnih in gospodarskih  oziroma upravnih zadevah, je Slovenija nekoliko pod evropskim povprečjem, ki znaša v civilnih in gospodarskih zadevah 2,4, v upravnih pa 0,5 zadev na sto prebivalcev (mediana evropskih držav znaša 2,2 primera na sto prebivalcev). Slovenska sodišča prejmejo v obravnavo v civilnih in gospodarskih zadevah 2, v upravnih pa 0,2 zadevi na sto prebivalcev. S 3,5 primeri na sto prebivalcev Slovenija v kazenskih zadevah nasprotno nekoliko presega evropsko povprečje (2,8). Slovenska prvostopenjska sodišča, ki odločajo v civilnih in gospodarskih oziroma kazenskih zadevah, se na podlagi obeh kriterijev tako kot sodišča v večini držav uvrščajo med sodišča držav s standardno učinkovitostjo.