Ob prihajajočem mednarodnem dnevu invalidov, ki bo 3. decembra, je danes v prostorih Zavoda za zaposlovanje RS, potekala 7. seja Sveta za invalide RS. Seje se je udeležila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer.

25. novembra obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic, ki ne pozna meja in je povezano z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v družbi, s seksizmom in spolnimi stereotipi. Raziskave so pokazale, da določene vloge in vzorci obnašanja žensk in moških prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. novembra 2019 organiziralo posvet s ključnimi deležniki o izvajanju EU ukrepa za odpravljanje materialne prikrajšanosti najbolj ogroženim v naslednjem programskem obdobju 2021 – 2027. V Sloveniji od leta 2014 uspešno izvajamo EU ukrep, ki se sofinancira iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Prispeva k odpravljanju najhujših oblik revščine z zagotavljanjem nefinančne pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim osebam, in sicer v obliki paketov s hrano ter z izvajanjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Evropska komisija je v okviru izvajanja operativnega programa Evropske kohezijske politike 2014 - 2020 pripravila javna posvetovanja, ki so sestavni del ocene podpore Evropskega socialnega sklada. K sodelovanju v posvetovanju so vabljeni vsi državljani in državljanke ter organizacije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v postopku pridobitve pravne podlage za spremembo Javnega razpisa za sofinanciranje pilotnih projektov »Razvoj in preizkušanje storitev socialnega vključevanja invalidov«.

Generalna skupščina Združenih narodov je pred 30 leti sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Konvencija temelji na štirih glavnih načelih oz. pravicah, ki pripadajo vsem otrokom sveta: prepoved diskriminacije, najboljša korist otroka, pravica do preživetja in zaščite pred kakršnimkoli izkoriščanjem ter sodelovanje in soudeležba otrok. Med podpisniki konvencije, ki jo je je doslej podpisalo 196 držav, je tudi Slovenija.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se med drugim nanašajo na očetovski in starševski dopust, na izboljšanje položaja družin, kjer je mati ob rojstvu nezaposlena oziroma ni bila zaposlena vseh 12 mesecev pred uveljavljanjem materinskega nadomestila, na izboljšanje položaja študentskih družin ter izboljšanje položaja družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Novela tudi odpravlja neskladnost slovenske zakonodaje z evropsko direktivo.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že od lani jeseni intenzivno odpravljamo zaostanke pri reševanju pritožb na odločbe centrov za socialno delo glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ministrici mag Kseniji Klampfer se namreč zaostanki pri odločanju o teh pravicah zdijo nedopustni in je takoj po prihodu na ministrstvo sprejela ukrepe za njihovo odpravo. Januarja 2018 smo imeli 5.721 nerešenih pritožb, 1. novembra letos jih je še 338.

Po izglasovanem vetu v Državnem svetu na novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, tudi pristojen parlamentarni odbor v ponedeljek 11. 11. 2019 ni izglasoval vnovične podpore predlogu novele zakona. Vsled temu, ministrstvo podpore za novelo zakona več ne bo iskalo. Ministrstvo bo v prihodnje nadaljevalo z uvajanjem spodbud za brezposelne osebe, s ciljem njihove aktivacije in vključitve na trg dela.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer se je danes udeležila uradne otvoritve Info točke za tujce, ki deluje v okviru Zavoda RS za zaposlovanje. Info točka deluje na Vojkovi 2 v Ljubljani.
Ministrica mag. Ksenija Klampfer je ob tem izrazila zadovoljstvo, saj je info točka za tujce, točka, kjer bodo tuji delavci dobili vse informacije o storitvah zavoda ter vse strokovne informacije in odgovore na vprašanja glede njihovega dela."Dejstvo je, da so informacije moč – moč, ki dobro informiranemu posamezniku lahko pomaga premagovati različne ovire. In da je prav neznanje, neobveščenost o možnostih in pravicah, ki jih tuji delavci imajo, velikokrat v preteklosti botrovala kršenju njihovih pravic in jim otežilo delo in bivanje v Sloveniji. Pomanjkanje osnovnih informacij je pogosto največja ovira, s katero se spopadajo tuji delavci na poti do kvalitetnega načina življenja. Možnost zaposlitve pri tem igra pomembno vlogo, saj učinkovito prispeva k bolj celoviti in uspešni integraciji migrantov.

V Državnem zboru danes poteka seja pristojnega parlamentarnega odbora, ki obravnava predlog Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. Predlog zakona zajema dve skupini oseb. Poleg slepih in slabovidnih otrok so v zakonu vključeni tudi otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu. Predlog zakona upravičencem omogoča povračilo neizplačanih dodatkov za nego otroka od leta 2003 dalje. Hkrati pa zakon daje pravico do uveljavitve povračila sodnih in izvršilnih stroškov, ki so upravičencem nastali v tožbah zoper državo.

Državni zbor je izglasoval podporo noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim se ukinja dodatek za delovno aktivnost ter se ga nadomešča z novimi spodbudami za brezposelne osebe. Cilj Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je, da se brezposelne osebe aktivirajo in vključijo v socialna zavarovanja, s čimer jim teče pokojninska doba, kar pa je ključno za njihovo socialno varnost na stara leta. Po zgledu socialne aktivacije, prejeto plačilo iz naslova aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije do višine 205 evra po novem ne bo več vplivalo na višino denarne socialne pomoči, kar je ključno za hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trg dela, ko primanjkuje delovne sile.

Evropska komisija z možnostjo izpolnitve vprašalnika poziva k sodelovanju pri javnem posvetovanju o Evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010-2020. Strategija je ''glavni politični dokument EU na področju invalidnosti, ki določa cilje in ukrepe za izvajanje politike o invalidnosti na ravni EU. Namenjena je spodbujanju Evrope brez ovir, je pa tudi orodje za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU'', kot so zapisali na spletni strani Evropske komisije.

Zasedanja Sveta za zaposlovanje in socialne zadeve (EPSCO), ki je potekalo 24. oktobra 2019, v Luksemburgu, se je udeležil državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič. Svet je potrdil, da morajo biti ljudje in njihova blaginja v središču odločanja o vseh, zlasti ekonomskih politikah, da je potrebno nadaljevati prizadevanja za boj proti diskriminaciji ter da je za prihodnji razvoj ključno krepiti izobraženost in usposobljenost delavcev.

Eden od ključnih ciljev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na področju invalidskega varstva je zagotavljanje pogojev za vključevanje invalidov v družbo. Prav zato smo v preteklih dneh objavili dva pomembna razpisa, ki uresničujeta cilje politike na tem področju, in sicer razpis, s katerim želimo s programi socialne vključenosti ohranjati in razvijati delovne sposobnosti invalidov ter razpis, s katerim želimo s preizkusiti izvajanje storitev socialnega vključevanja invalidov.

Stopnja tveganja revščine je v letu 2018 ostala enaka kot v prejšnjem letu (13,3 %). Podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2019 za transferje posameznikom in družinam namenja 1,249 milijarde evrov.

Evropski inštitut za enakost spolov je danes objavil rezultate najnovejšega merjenja indeksa enakosti spolov. Indeks vsako leto pokaže, koliko smo v Evropski uniji in posameznih državah članicah oddaljeni od enakosti spolov.
Na lestvici od 1 do 100 (1 pomeni popolno neenakost, 100 pa popolno enakost) Slovenija dosega 68,3 točke. Umešča se na 11. mesto v EU-28 in je za 0,9 točke nad EU povprečjem (67,4). Najboljše so se odrezale Švedska (83,6), Danska (77,5) in Francija (74,6), najslabše pa Slovaška (54,1), Madžarska (51,9) in Grčija (51,2), ki je na zadnjem mestu v EU-28.
Rezultati temeljijo na vrzeli med ženskami in moškimi na šestih ključnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje.

Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov so se v preteklem tednu, na sestanku s predsednikom vlade dogovorili, da bodo spremenili poslovnik Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) z namenom jasneje določiti vlogo ESS v primeru vlaganja zakonov s strani drugih upravičenih vlagateljev. Kot je v prejšnjem tednu, po srečanju s socialnimi partnerji, izpostavila ministrica mag. Ksenija Klampfer, so nova pravila potrebna, saj ima Slovenija trenutno manjšinsko vlado, takšna situacija pa zdaj ni predvidena v pravilih ESS.

Komisijo, ki pripravlja dopolnitev pravil ESS, sestavljata po dva člana vsake strani, torej vladne, delodajalske in sindikalne. Komisjia je danes prvič zasedala in se bo ponovno srečala še v tem tednu.

Na Brdu pri Kranju danes, v organizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poteka mednarodna konferenca »Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti.« Dogodek sofinancira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.

Konferenco je z uvodnim govorom odprla ministrica mag. Ksenija Klampfer, ki je dejala, da konferenca naslavlja eno najpomembnejših tem sodobnih delovnih okolij: to je raven varnosti in zdravja pri delu.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že v prejšnjem letu pričelo s sistemskimi in organizacijskimi ukrepi, katerih cilj je bila izdaja odločb na centrih za socialno delo (CSD) v zakonsko določenem roku. V mesecu avgustu 2019 so namreč centri za socialno delo morali odločati o približno 113.000 vlogah oziroma o približno 180.000 pravicah. Od avgustovskih vlog je do danes rešenih že 93 % vlog. Po poročanjih CSDjev, so nerešene ostale predvsem vloge, kjer je bil stranki izdan poziv za dopolnitev vloge ali pa se rešuje predhodna vloga.