Na današnji dan pred sto leti se je rodil France Balantič, izjemni slovenski pesnik, ki je življenje tragično izgubil v nesmiselnem partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. novembra 1943. Po drugi svetovni vojni je bil Balantič uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev, njegove zbirke so bile izločene iz javnih knjižnic, čeprav njegova pesniška dela niso bila politično-ideološka. Postal je simbol preganjane slovenske literature. Prizadevno delo profesorja Franceta Pibernika, da bi Balantičevo ime in poezija ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti, je obrodilo sad že pred tridesetimi leti. Balantičev domači kraj Kamnik in Republika Slovenija sta se mu oddolžila 29. in 30. novembra 1991 s postavitvijo kipa in čudovitim prvim javnim zaznamovanjem njegove obletnice rojstva.

Pobudam Vatikana in Nemčije za mednarodno priznanje Slovenije se je pridružila še Italija, izjave podpore pa so prihajale tudi iz številnih drugih držav. Notranjo politiko pa sta razburkala razprava o prihodnosti naše največje banke in novi predlog proračuna.

Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje.

Če je predlog proračuna, ki ga je na tiskovni konferenci predstavljal finančni minister, obetal precej manj denarja, kakor je bilo želja, je Sloveniji sijalo sonce na zunanjepolitičnem področju. Mednarodno priznanje odločilnih evropskih dejavnikov se je precej približalo. Janeza Drnovška si je največ športnih zvez zaželelo za predsednika slovenskega olimpijskega komiteja.

Prva vlada, ki je nastala po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji, se je po razkolu Slovenske demokratične zveze (SDZ) prvič ukvarjala z resnejšimi vprašanji svojega obstoja. Po neuspešnem sestanku vladajoče koalicije Demos 16. novembra in neposrečenih nastopih nekaterih koalicijskih veljakov v tedanji skupščini nekaj dni pozneje sta zahtevi po glasovanju o zaupnici vladi vložili opozicijski stranki socialistov in liberalcev. Premier Lojze Peterle je v želji po utrditvi razrahljanih stališč v koaliciji in nadzoru procesa na seji Demosa napovedal, da bo tudi sam sprožil vprašanje zaupnice. To je širši javnosti sporočil na tiskovni konferenci 25. novembra.

V zadnjih dneh je bila slovenska diplomacija izjemno aktivna. Drugo za drugim so sledila visoka dvostranska srečanja po vsej Evropi. Tako se je zunanji minister Dimitrij Rupel udeležil mednarodnega simpozija o vlogi narodov, držav in demokracije pri gradnji nove Evrope, ki je potekal med zasedanjem Evropskega parlamenta. Tam se je sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumière. Predsednik države Milan Kučan se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom glede dnevnega reda srečanja v Maastrichtu, ki bi moral vsebovati priznanje Slovenije in Hrvaške.

Slovenski politični vrh se je v Rimu, Benetkah in Tinjah srečal s politiki sosednjih držav Italije in Avstrije ter drugimi evropskimi politiki, s katerimi so razpravljali o priznanju Slovenije. Člani Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) so na konferenci v Kopru obravnavali prometno politiko in politično stanje v Sloveniji. Potekala je seja predsedstva Zelenih Slovenije, kjer se je pokazalo, da se trenja znotraj stranke stopnjujejo. Na Zavrhu in v Lenartu so počastili 73. obletnico dneva, ko je Rudolf Maister s svojo novoustanovljeno slovensko vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in prevzel vojaško oblast v mestu.

Poslanci evropskega parlamenta so razpravljali o sankcijah proti Jugoslaviji, medtem pa se je krepil pritisk beguncev na Slovenijo. Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo, čeprav opozicija še ni imela pripravljene alternative, pa tudi čas zanjo ni bil primeren, saj je tik pred mednarodnim priznanjem Slovenija potrebovala stabilno vlado.

V zvezi s predlogom o nezaupnici vladi, ki so jo glede njene odgovornosti za sprejetje rebalansa proračuna nameravali vložiti liberalni demokrati, so poslanci Demosa takšno potezo označili za neodgovorno, saj po njihovem mnenju država tik pred mednarodnim priznanjem ni mogla ostati brez vlade.

Na letališču v Cerkljah na Dolenjskem so slovesno prisegli slovenski naborniki, ki so zaključili vojaško usposabljanje. Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, minister za informiranje Jelko Kacin, minister za zakonodajo Lojze Janko, člana predsedstva RS dr. Dušan Plut in Ivan Oman, generalmajor Janez Slapar ter drugi udeleženci. V junijskih in julijskih dneh 1991 je nova slovenska TO dokazala, da je zmožna ubraniti slovensko državo pred mnogo močneje oboroženo vojsko sovražne jugoslovanske armade. Po dvigu slovenske zastave, ki so jo na letališko ploščad prinesli trije padalci, ki so se spustili iz zraka, so prikazali delovanje in uporabo nekaterih bojnih sredstev.

Nemška napoved priznanja Republike Slovenije je razburkala evropsko politiko, ki je v tem času že uresničevala sankcije zoper Jugoslavijo. Ker so te prizadele tudi Slovenijo, so slovenski politiki pozivali evropske kolege, naj prekinejo to nepravično, nepolitično in neutemeljeno početje. Slovenija je mednarodno skupnost opozorila tudi na begunsko problematiko, ki je ležala kot veliko breme na plečih naše republike. V notranji politiki pa so se tega dne napadom na vlado pridružili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Janez Drnovšek.

S Francijem Feltrinom - nekdanjim poslancem Demosa, dolgoletnim sodelavcem Svetovnega slovenskega kongresa, podpredsednikom Združenja VSO in dejavnim piscem na portalu Časnik - smo se pogovarjali o spominih na pomembne dogodke iz leta priprav na slovensko osamosvojitev, o tem kako vidi Slovenijo danes in drugih razmislekih.

Zaradi sprejetih sankcij Evropske skupnosti proti jugoslovanskim republikam so se predstavniki slovenske vlade sestali s predstavniki gospodarske zbornice in carine, da bi se dogovorili o ravnanju slovenskih izvoznikov v vmesnem času do 2. decembra, ko naj bi se ministrski svet ES izrekel o tem, katere jugoslovanske republike bodo izvzeli iz sankcij.

Na tretjo novembrsko nedeljo leta 1991 se je s prebojem večjega dela preostalih mestnih branilcev iz Vukovarja končevala skoraj trimesečna agonija sremskega mesta. Slovenci so ob njegovi usodi zadrževali sapo in razlika med položajem Slovenije in Hrvaške ni bila od začetka osamosvojitvenih procesov še nikoli večja.

Trideset let je letos dopolnila samostojna Slovenija in prav toliko časa sobivamo z mobilnimi telefoni, brez katerih si več ne predstavljamo življenja. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so ob tej priložnosti pripravil razstavo Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji.

Tomaž Gašperlin je v uvodniku Slovenca napisal, da Slovenija prehaja iz šoka v šok. Prvi je bil zmanjšanje jugoslovanskega tržišča, drugi izguba vzhodnoevropskega trga, ki se prav tako prestrukturira in ima dovolj svojih težav, tretji šok pa je bil začasna izguba zahodnoevropskega tržišča, ki je za Slovenijo takrat pomenil kar 34 odstotkov izvoza. Zadnji udarec »smo doživeli prav zdaj ob prekinitvi trgovinskega sporazuma Evropske skupnosti z Jugoslavijo. Čeprav smo poslušali, da naj bi bila Slovenija izjema v Jugoslaviji in da naj zanjo prekinitev ne bi veljala.«

Kljub zagotovilom, da bo Slovenija izvzeta iz ukrepov Evropske skupnosti proti Jugoslaviji, sprejetih 8. novembra 1991, se je s 15. novembrom 1991 tudi v Sloveniji uveljavila prekinitev trgovinskega sporazuma ES z Jugoslavijo. Med slovenskim državnim vodstvom je bilo čutiti presenečenje in razočaranje, saj si je zelo prizadevalo, da do tega ne bi prišlo.

V Uradnem listu so bili objavljeni gospodarski ukrepi proti Jugoslaviji, pri čemer naj bi sankcije neposredno prizadele predvsem trgovanje jugoslovanskih republik z EU. Med drugim so bili suspendirani so bili trgovski sporazumi med Jugoslavijo in EU ter predpisi o uvozu nekaterih tekstilnih izdelkov iz Jugoslavije. Nadalje je šlo za odpoved sporazuma med Jugoslavijo in državami članicami evropske skupnosti za premog in jeklo, suspenz trgovskih koncesij, suspenz izvajanja sporazumov med Jugoslavijo in EU ter črtanje Jugoslavije s seznama uporabnikov izdelkov evropske skupnosti za premog in jeklo. Kot je zapisal Delov uvodničar, so se upi, da bi se Evropska unija pri svojem omahljivem poseganju v jugoslovansko krizo vsaj pri gospodarskih sankcijah ravnala po načelu pravičnosti, docela razblinili. Slovenija je bila namreč ujetnica jugoslovanskega okvira vse do mednarodnega priznanja.

Slovenija in Hrvaška sta vstopili v obdobje močnega pospeševanja pred ciljno ravnino mednarodnega priznanja z intenzivno diplomatsko dejavnostjo. Ob napovedih skorajšnjega nemškega priznanja Slovenije so v Bonnu pripravljali listino o priznanju Slovenije in Hrvaške, ki bi jo naj sprejel nemški zvezni parlament Bundestag na seji 2. decembra, ko se je začenjalo njegovo zadnje predbožično zasedanje ali najpozneje 10. decembra 1991.

Mednarodne sankcije proti Jugoslaviji so začele veljati in prizadele tudi Slovenijo. Kljub temu pa so izjave tujih politikov in potek vojne v Jugoslaviji nakazovali skorajšnje mednarodno priznanje in možnost rešitve z nemirnega Balkana. V notranji politiki pa so se okrepila nesoglasja znotraj Demosa glede lastninjenja.