Od 12. do 19. aprila 2024 bo potekal Evropski teden mladih (ETM), ki ga Evropska komisija organizira vsaki dve leti in je posvečen spodbujanju udejstvovanja, sodelovanja in aktivnega državljanstva mladih po vsej Evropi in zunaj nje. V okviru ETM bodo tako organizirane številne aktivnosti, mnoge med njimi pa bodo opozarjale tudi na priložnosti in rezultate izvajanja evropskih programov za mladino.

Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, saj mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od smrti. Arhiv Republike Slovenije se velikemu Slovencu poklanja s kratkim dokumentarnim filmom scenarista in režiserja Milana Ljubića, ki skozi dokumente, fotografije in posnetke krajev njegovega bivanja predstavlja Maistrovo življenjsko pot in delovanje.

Pred dvajsetimi leti smo se Slovenci na referendumu prepričljivo odločili za včlanitev v Evropsko unijo. Referendum je potekal 23. marca 2003, za vstop pa je glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 60-odstotna, izid referenduma pa je bil za državni zbor zavezujoč in nepreklicen.

Od osamosvojitve leta 1991 naprej je bil ključen zunanjepolitični cilj Slovenije, da postanemo člani Evropske unije. Pri doseganju tega cilja je imel pomembno vlogo tudi Državni zbor. V času pristopanja sta bili njegovi najpomembnejši »evropski« nalogi prilagoditev slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji in potrjevanje pogajalskih izhodišč Slovenije za pogajanja z Evropsko komisijo.

To je Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (angleško European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators - ACER). Ustanovljena je bila marca 2011 z zakonodajo Tretjega energetskega paketa in je ena od decentraliziranih agencij EU.

Tokrat predstavljamo pismo poveljnika rezervne policijske čete »Wien« celjskemu deželnemu svetniku Antonu Dorfmeistru, v katerem nemški stotnik prosi za pisno pohvalo svojega dela na Celjskem oziroma za pisno priporočilo. Mechelsovo medvojno delovanje je, poleg usod prebivalcev na Spodnjem Štajerskem, zaznamovalo nizozemski Trimunt, kjer je bil maja 1943 odgovoren za usmrtitev šestnajstih oseb.

Maja letos ne praznujemo le 20 let od vstopa Slovenije v EU, ampak tudi od največje širitve EU. Zato je Belgija, ki trenutno predseduje Svetu EU, povabila vseh deset držav, ki smo se takrat pridružile EU, da s svetlobnimi instalacijami osvetlimo evropsko pot. Na festivalu BRIGHT, ki med 15. in 18. februarjem 2024 poteka v Bruslju, tako umetniki razkrivajo nove dimenzije evropske prestolnice.

Stročnice so užitna semena rastlin iz družine metuljnic, ki jih gojimo za prehrano. Najbolj znane in najpogosteje uživane stročnice so čičerika, grah, leča, različne vrste fižola in soja (referenca 1). Znane so tradicionalne slovenske jedi s stročnicami, zlasti s fižolom, kot so ričet, matevž, fižolova jota s kislim zeljem, pasulj in enolončnica.

Rak je skupaj z boleznimi srca in ožilja vodilni vzrok smrti na svetovni ravni. Leta 2020 je povzročil skoraj deset milijonov smrti ali skoraj vsako šesto smrt. Najpogostejše vrste raka so rak dojke, pljuč, debelega črevesa in danke ter rak prostate [1].

Pred dvajsetimi leti je Evropsko unijo sestavljalo 15 držav. Leta 2004 naj bi se jim jih pridružilo še deset. Širitev je bila zato velik izziv z vidika zagotavljanja nadaljnjega učinkovitega delovanja in legitimnosti institucij EU. Le dve od kandidatk sta denimo imeli več prebivalcev od povprečja takratnih članic, kar bi pomenilo, da bi politična moč manjših držav po širitvi nesorazmerno narasla.

Herbersteini so na Štajerskem izpričani od konca 13. stoletja. Od začetka 15. stoletja so imeli v fevdu tudi gospostvo Lupoglav, leta 1525 pa so posesti v Istri in na Krasu zamenjali za grad Neuberg in dve vasi v bližini Hrastovca. Že februarja 1524 je Žiga v zanimivem pismu z menjavo seznanil kranjske stanove, ob tem pa poudaril, da Herbersteini ne bodo več plačevali davkov v stanovsko blagajno.

Državni zbor je bil med prvimi nacionalnimi parlamenti Evropske unije (EU), ki so ratificirali Lizbonsko pogodbo. Zakon o njeni ratifikaciji je sprejel 29. januarja 2008, torej ob začetku prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU in takrat tudi Evropskemu svetu. Prav predsedovanje je bilo eden od razlogov za 'naglico', saj smo želeli pokazati zavezanost Slovenije projektu evropskega povezovanja.

Spletno rubriko Arhivalija meseca pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2024.

Zveza hranilnic Kraljevine Jugoslavije je leta 1937 natisnila brošurico, ki jo sestavljajo članki treh gospodinj iz Zagreba, Beograda in Kranja. Varčevanje ni bilo aktualno le med svetovnima vojnama ali okrog 31. oktobra, ampak je na nek način naša stalnica. Med arhivskim gradivom Hranilnice Dravske banovine ohranjeno »varčevalno« brošurico smo izbrali za arhivalijo meseca januarja.

Letošnjega decembra mineva 60 let od odprtja ljubljanskega letališča na Brniku. Predstavljamo nekaj »protokolarnih« dokumentov (vabilo, seznam vabljenih, program otvoritve in poročilo o njej), ki obujajo spomin na zaključek prve faze gradnje novega letališča in pristanek prvega potniškega letala.

V tokratni arhivaliji meseca objavljamo pismo črnogorskega partizana in narodnega heroja Komnena Cerovića (1916–2000), ki ga je konec leta 1966 poslal na Centralni komite Zveze komunistov Slovenije in v katerem se sprašuje, zakaj je Milovan Đilas še vedno zaprt. Predstavljamo, kako je Đilas iz člana najožje partijske vrhuške tako rekoč čez noč postal prvovrstna persona non grata.

Arhivski fond kranjskih deželnih stanov vsebuje v registraturnem fasciklu 54 pisma Primoža Trubarja in drugih protestantov osrednje slovenske dežele Kranjske. Velik del pisem je v izvirniku in slovenskem prevodu objavil Jože Rajhman, a predvsem pisma, ki so jih napisali vidnejši kranjski protestanti. Rajhman ni objavil korespondence tujih protestantov. Eno takih pisem predstavljamo tokrat.

V Hermanovi jami v vzhodnonemškem kraju Rübeland živi sedem človeških ribic, ki so velika atrakcija. Tja so jih naselili umetno, vse pa izvirajo iz Postojnske jame. Konec leta 1956 je odtujitev trinajstih človeških ribic iz Postojnske jame izzvalo afero, ki je odmevala v tedanji Jugoslaviji in obeh Nemčijah. Nekaj arhivskega gradiva o tej zanimivi zgodbi predstavljamo v tokratni arhivaliji meseca.

V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile z vidovdansko ustavo določene oblasti kot največje upravne in samoupravne enote, ustava je določala tudi volitve oblastnih skupščin. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino so v 30 slovenskih okrajih in mestih volili 107 poslancev. Predstavljamo fotografijo poslancev ljubljanske oblastne skupščine, ki je bila posneta po prvi seji 23. 2. 1927.

V »Kajuhovem letu« predstavljamo spominski zapis Staneta Semiča o srečanju Karla Destovnika in Franceta Balantiča ob uničenju domobranske postojanke v Grahovem novembra 1943. Zapis postreže z nekaj mikavnimi vestmi, ki pa ne vzdržijo resne kritike. Kaže na pomen kritičnega branja arhivskih zapisov in predvsem opozarja na pomanjkljivo zanesljivost spominskih virov pri proučevanju preteklosti.