-
Inventar in urbar deželnoknežje župnije Moravče
Inventarji in urbarji deželnoknežjih župnij in drugih beneficijev pod patronatom deželnega kneza predstavljajo poseben tip zgodnjenovoveškega gradiva. Imajo specifično, bolj ali manj enotno strukturo, njihov nastanek pa je povezan s prizadevanji deželnih knezov za čim učinkovitejši nadzor nad premoženjem cerkvenih ustanov. Inventarji in urbarji so praviloma nastajali ob menjavah duhovnikov na položajih deželnoknežjih župnikov in beneficiatov. V čas pred 260 leti sega tokratna arhivalija meseca.
-
»Za desničarje je PEN-klub preveč levičarska, za levičarje preveč desničarska organizacija«
Letos bo minilo 60 let od ponovne ustanovitve Slovenskega centra PEN, ki je bil po besedah enega od njegovih ustanoviteljev (Mateja Bora) za desničarje preveč levičarska, za levičarje preveč desničarska organizacija. Arhivalija meseca prikazuje prizadevanja slovenskih književnikov za oživitev PEN kluba in ponudi vpogled v ozadje delovanja politike in organov za notranje zadeve pri njegovi registraciji, ki bi načeloma lahko bila zgolj formalnost.
-
Prva radijska postaja na Slovenskem v prostorih Prosvetne zveze v Ljubljani
Za očeta slovenskega radia velja inženir Marij Osana, vodilni strokovnjak za telegrafijo in telefonijo v stari Jugoslaviji, ki je leta 1924 izdelal prvi radijski oddajnik. Bil je tudi član Prosvetne zveze v Ljubljani, kjer je vodil njen radijski odsek. Osanovi poskusi z radijskim oddajanjem so kmalu pripeljali do začetka delovanja prve radijske postaje na Slovenskem, Radia Ljubljana. Uradna slovesnost ob začetku oddajanja Radia Ljubljana je bila 28. oktobra 1928 v Unionski dvorani. Slovesnost je lepo dokumentirana v kroniki Prosvetne zveze.
-
Piran – Tartini – Čap
Leto 2022 je razglašeno za Tartinijevo leto, hkrati pa se spominjamo tudi režiserja češkega rodu Františka Čapa, ki je vtisnil slovenskemu filmu zvezdniški sijaj. Film »Piran, biser Slovenskega primorja« je nevede združil obletnici dveh oseb. Vsak na svojem področju sta proslavila to obmorsko mesto, ki so ga zaradi slikovitosti filmske kamere oboževale že od nekdaj.
-
V iskanju pilota ameriškega lovca P-38 Martina F. O'Callaghana
Med drugo svetovno vojno je na našem območju delovalo večje število zavezniških letalskih formacij, zlasti 15. ameriške zračne armade. Povečana zavezniška zračna aktivnost je povzročila tudi večje število sestreljenih letal. V okviru problematike ponesrečenih letalcev in njihovega reševanja je bilo nekoliko manj pozornosti posvečene vprašanjem pokopov in kasnejših prekopov padlih letalcev. V arhivskem gradivu Federalnega odbora za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo se je ohranilo več deset zadev s poizvedovalnimi dopisi, poročili o grobovih letalcev in morebitnih izvedenih prekopih. V tokratni arhivaliji meseca spoznavamo primer zagonetnega iskanja pilota Martina F. O'Callaghana.
-
Odvetniški spisi dr. Lovra Tomana
Lovro Toman (1827–1870) je znan kot pesnik in politik, a se je v prvi vrsti preživljal kot pravnik. V svoji odvetniški praksi se je ukvarjal z različnimi sodnimi zadevami, večinoma podobnimi tistim, ki jih tudi danes obravnavajo odvetniki. Spisi Tomanove odvetniške pisarne so se v veliki meri ohranili v Arhivu Republike Slovenije. Pravne zadeve je Toman urejal tudi za svojo širšo družino, ženo Josipino in njene sorodnike tudi po njeni prezgodnji smrti. Obsežen spis se na primer nanaša na razdeljevanje dediščine med bližnjimi in daljnimi sorodniki ter ostalimi upravičenci po pokojni Ksaveriji Jelovšek plemeniti. Fichtenau, rojeni Dietrich, ki je brez oporoke umrla aprila 1811.
-
80 let od začetka velike italijanske ofenzive na Dolenjskem in Notranjskem
Sredi julija bo minilo 80 let od začetka velike italijanske ofenzive na Dolenjskem in Notranjskem. Trajala je tri mesece in osemnajst dni. Njen cilj – uničenje partizanskega gibanja – ni bil dosežen, je pa ofenziva precej bolj kot partizanske enote prizadela civilno prebivalstvo. Italijani so ljudi množično pošiljali v internacijo, streljali vse sumljive ljudi ter požigali cele vasi, prav tako so bile na partizanske voditelje razpisane denarne nagrade. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je na drugi strani svojim enotam poslalo jedrnata navodila o tem, kako »prekrižati okupatorjeve račune« oziroma »preiti v kontraofenzivo«.
-
Načrti za Baragovo semenišče
Na prostoru opuščenega pokopališča pri sv. Krištofu za Bežigradom je ljubljanska škofija v tridesetih letih 20. stoletja načrtovala gradnjo nove stavbe semenišča, ki bi ga poimenovala po slovenskem misijonarju Frideriku Baragi. Izdelavo načrtov je naročila pri arhitektu Jožetu Plečniku. Ta je naredil le idejne načrte. Ker ti niso zadostovali za pričetek gradnje, se je bolj natančnih načrtov lotil Anton Suhadolc. Kljub Plečnikovemu nestrinjanju z izvedbenimi načrti lahko v dokončani stavbi nesporno vidimo njegov pečat.
-
Zagotovitev varstva kartuziji Bistra in priznanje pravice do nižjega sodstva
Kartuzijo v Bistri je leta 1255 ustanovil koroški vojvoda in kranjski gospod Bernard Spanheimski, dokončal pa nekaj let kasneje njegov sin Ulrik III. Višek delovanja je bistriška kartuzija dosegla v 14. stoletju, nakar sta njen gospodarski položaj in redovno življenje zelo prizadela požara v letih 1364 in 1382. Na nezavidljivo gospodarsko stanje kartuzije opozarja listina, izdana 6. septembra 1400 v Kranju. Z njo je kranjski deželni glavar Herman II. Celjski bistriškemu samostanu, priorju, konventu in njihovim podložnikom zagotovil svoje varstvo. Obenem je kartuziji priznal tudi pravico do nižjega sodstva nad samostanskimi podložniki.
-
Enigma Janko Soklič
V tokratni arhivaliji meseca predstavljamo nekaj dokumentov, ki so nastali leta 1947 ob izročitvi Janka Sokliča s strani britanske vojaške obveščevalne službe Field Security Service jugoslovanskim oblastem. Sokličevo delovanje je bilo med drugo svetovno vojno in po njej marsikdaj kontroverzno in prekrito s tančico skrivnosti, saj naj bi bil vsaj trojni agent. Po izročitvi jugoslovanskim oblastem je bil obtožen medvojnega sodelovanja z Gestapom, likvidacij in organiziranja kvizlinških formacij. 16. 4. 1948 je bil obsojen na smrt, ustreljen naj bi bil 10. 6. istega leta. Nekatera poročila pa nakazujejo, da je Soklič še nekaj let delal za Upravo državne varnosti in postavljajo njegovo usmrtitev v november 1950. Prepričanje, da Soklič še vedno dela kot jugoslovanski obveščevalec nekje v tujini, pa je bilo na Gorenjskem živo še kasneje.
-
»Kod hodijo naše ljudske hčere?«
Trgovina z ljudmi je bila zaradi dobičkonosnosti vedno del dogajanja v družbi, zaradi njene kriminalne narave pa so hkrati tekla tudi prizadevanja za njeno preprečevanje. Za čas med obema vojnama najdemo v arhivskem gradivu Kraljevske banske uprave Dravske banovine številna poročila v zvezi s trgovino z belim blagom in prostitucijo, ki pa so dokaj suhoparna. Občasni časopisni članki so bili bolj dramatični. Slovenska krščanska ženska zveza je leta 1932 v Ljubljani ustanovila Kolodvorski misijon, ki je nudil razne informacije na kolodvoru. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo »kolodvorskih misijonark« vsestransko, predvsem pa so skrbele, da ne bi ženske »zašle s pravega pota«.
-
»Dajte nam delo«. Neveljavne glasovnice na plebiscitu o samostojnosti Slovenije
Neveljavne glasovnice so znak. Znak stanja v družbi, naveličanosti, nezaupanja, strahu. Tudi na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije decembra 1990 je bilo ob res visoki volilni udeležbi in prepričljivem uspehu plebiscita vendarle neveljavnih 12.412 ali 0,9 % oddanih glasovnic. Tako glasovnice (veljavne in neveljavne) kot drugo plebiscitno arhivsko gradivo je v Arhivu Republike Slovenije v celoti ohranjeno v Zbirki Plebiscit 1990, ki zrcali duh hrepenenja in pričakovanja, a tudi strahu pred negotovo prihodnostjo.
