Odlični nastopi naših olimpijcev so poskrbeli za val veselja in navdušenja, ki je dobil dodatni zagon  še ob praznovanju tridesete obletnice samostojne Slovenije. Vnovič se je izkazalo, da nas uspehi športnikov povežejo v športnem navijanju in veselju nad rezultati, hkrati pa v nas prebudijo občutek hvaležnosti in ponosa, da Slovenija premore toliko najrazličnejših talentov, tudi na športnem področju. Veselje ob sprejemu naših športnikov doma je pokazalo prav ta ponos in navdušenje ob odličnem zastopanju Slovenije.

V veliko čast nam je bilo zastopati našo državo

Janja Garnbret, ki je nosila tudi slovensko zastavo na slovesnosti ob koncu iger, na katerih je plezanje prvič vključeno med olimpijske discipline, se je v zgodovino svetovnega športa zapisala kot prva nosilka zlate kolajne v tej disciplini. "Motivov mi ne manjka, vedno najdem kaj, res pa je, da sem zdaj osvojila čisto vse in lahko v prihodnje le še branim," je povedala medijem, v imenu vseh olimpijcev pa dodala, da jim je bilo v veliko čast zastopati Slovenijo.

Na sprejemu v Ljubljani so navijači z glasnim aplavzom pričakali tudi zlatega Benjamina Savška, ki se je po letih trdega dela, vzponov in padcev na tekmovanjih izkazal na olimpijski progi.

Na svojem tretjem nastopu na olimpijskih igrah je prišel do največjega uspeha kariere. Pri tem pa je osvojil tretjo olimpijsko medaljo za slovenske slalomiste na divjih vodah, prvo v kanuju in prvo zlato. Od naših vrhunskih veslačev sta bila srebrna kajakaša Andraž Vehovar v Atlanti 1996 in Peter Kauzer v Riu pred petimi leti.

Vztrajnost na svoji poti pa je tudi tisto, kar bi svetoval vsem mladim športnikom, ki danes sanjajo o najvišjem dosežku vsakega športnika – osvojitvi olimpijskega zlata. "Želja je tista, ki te vodi do cilja, samo delo pa je tisto, ki te do njega pripelje," je za medije poudaril Savšek. Na sprejemu v Ljubljani se je spomnil svoje sanjske vožnje iz Tokia: "Res je bila sanjska vožnja, že v cilju sem pričakoval medaljo, na koncu se je izkazalo, da je bila dovolj dobra za zlato. Vesel sem vseh sprejemov, hvala, Slovenija, vaše navijanje se je slišalo do Tokia." 

Z navdušenjem so pričakali tudi srebrno judoistko Tino Trstenjak, ki je bila kolajne posebej vesela, saj borilni športi večinoma izvirajo iz Azije. Takole je strnila svoje navdušenje: "Japonska je domovina juda in tekmovati tam je bilo nekaj izjemnega."

"Rad bi se vam zahvalil za vso podporo, ta zmaga ni le moja, je tudi vaša. V čast mi je bilo braniti slovenske barve," je medijem in navijačem sporočil Primož Roglič. Podobno je povedal tudi Tadej Pogačar.

Slovenija v svetovni košarkarski eliti

Odličnim predstavam slovenskih športnikov v Tokiu so svoje dodali še košarkarji. Nastopi naše reprezentance so bili doma in v tujini pospremljeni s presežnimi ocenami. Naši fantje so dokazali, da se lahko enakovredno pomerijo s katero koli košarkarsko reprezentanco. Pripravili so več izjemnih nastopov, ob katerih sta se navdušenje in navijanje stopnjevala iz igre v igro do zaključne tekme, čeprav nam je na koncu do olimpijske kolajne zmanjkalo le za ščepec športne sreče.

Moštvo, ki ga je s strani vodil selektor Aleksander Sekulić, na parketu pa Luka Dončić, je brezhibno zaključilo skupinski del in po zmagi proti Nemčiji prišlo do dveh tekem za odličje, s katerima so združili Slovenijo, ki je tudi v nočnih urah neprestano spremljala svoje olimpijce na poti do zgodovinskega dosežka. Prva moštvena kolajna se je izmuznila za drobec sekunde oziroma blokado Francoza Nicolasa Batuma v polfinalni tekmi.

Tudi tokrat je slovenska javnost dihala s košarkarji podobno kot pred štirimi leti ob evropskem naslovu v Istanbulu. Na koncu četrto mesto za naše košarkarje pomeni potrditev, da Slovenija spada med najboljše na svetu. Njihova igra, odrekanja in moštveni duh so v tem pogledu zagotovo vredni toliko kot zlata kolajna.

Luka Dončić je v izjavi za medije po uspehu slovenskih košarkarjev povedal: "Z uspehom v Tokiu so se mi uresničile sanje. Košarka mi je dala veliko in me popeljala v čudovite kraje. Razširil bom svojo fundacijo, ki je neprofitna in ki bo vrnila okoljem, ki mi toliko pomenijo, to sta moja domovina Slovenija kot tudi Severni Teksas. Vesel sem, da bom v Sloveniji kmalu zgradil dve novi igrišči. Obnovili bomo tudi igrišča, kjer sem se učil prvih korakov v košarki in kjer sem veliko treniral. To, da bodo lahko otroci igrali na istih igriščih in sanjali enake sanje, je nekaj, kar me neizmerno navdušuje."

Na olimpijskih igrah tudi slovenski atleti, pred katerimi so lepe športne kariere

Kristjan Čeh, ki je letos presegel vsa pričakovanja in magično 70-metrsko znamko v metu diska, je dosegel peto mesto, a priložnosti bo za 22-letnega Ptujčana še dovolj. Blizu kolajne sta bila tudi taekwondoist Ivan Trajković in Kaja Kajzer v judu do 57 kg, odlični sta bili tudi jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol. Tina Šutej je v skoku s palico končala na petem mestu, pričakovanja je presegla tudi Maruša Mišmaš Zrimšek s šestim v teku na 3000 m z zaprekami.

Posebno omembo si zasluži slovenska namiznoteniška reprezentanca s prvim ekipnim nastopom na OI, finale sta si priborila še strelka Živa Dvoršak s sedmim mestom z zračno puško v trojnem položaju in Adrian Gomboc, ki je bil v judu do 66 kg na koncu sedmi.

Hvala vam, cenjeni športnice in športniki, da ste bili ob trideseti obletnici samostojne Slovenije in v času, ko že drugič predsedujemo svetu EU, ambasadorji Slovenije na olimpijskih igrah v Tokiu.

Franci Donko