Jugoslovanska armada počasi zapušča Slovenijo

Na seji predsedstva Slovenije so obravnavali obširno poročilo o položaju v Sloveniji po vojni in razpravljali o napovedanem umiku jugoslovanske armade. Obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar sta predstavila t. i. krizna žarišča, kjer je še vedno največ napetosti. Eno od njih je bilo prav letališče v Cerkljah. Obrambni minister je tudi poročal, da je bil večji del Teritorialne obrambe že demobiliziran in da je aktivnih le še nekaj tisoč pripadnikov z namenom zavarovanja objektov oziroma mirnodobnih usposabljanj.

Še vedno pa je bilo odprto vprašanje o razdelitvi vojaške opreme med Slovenijo in Jugoslavijo. Pripravljena so bila sicer izhodišča za pogovore med komisijo Slovenije pod vodstvom Mirana Bogataja in komisijo JA, ki jo je vodil Andrija Rašeta. Med temi pogovori pa se je JA že umikala. Tako so vojaki na primer že zapustili vse obmejne stražnice v Pomurju. Prav tako so v stražnicah na meji z Italijo že potekale priprave za umik.

Imenovanje javnega tožilca Drobniča pokazalo »selektivno« razumevanje demokracije nekaterih

Republiški javni tožilec Anton Drobnič je ob imenovanju vzbudil pomisleke nekaterih, zlasti opozicijskih poslancev in dela slovenske javnosti, ki pa so postali vse bolj glasni, ko je slednji postal ustanovni član Nove slovenske zaveze. Drobničevo imenovanje ni bilo problematizirano predvsem zaradi strokovnih argumentov, pač pa zaradi t. i. "domobranske preteklosti"in ker je sodeloval kot ustanovni član društva Nova Slovenska zaveza. Tako so nekateri organizirali podpisovanje peticije, »naj se razreši republiški javni tožilec zaradi politične dejavnosti v društvu Nova Slovenska zaveza, ki ponareja slovensko narodnoosvobodilno tradicijo …«.

Zanimivo je, da je to peticijo podpisalo celotno slovensko predsedstvo razen Ivana Omana, je poročalo Delo. Podpisal jo je celo predsednik Milan Kučan, ki je dejal, da je peticijo podpisal »kot državljan …« in da je »takšna dejavnost v nasprotju z ravnanjem in načeli, ki se jim mora podrejati vsak državni uradnik«. Zgovoren je komentar v istem časniku o razumevanju pravice do različnosti mnenj in članstva v nevladni organizaciji, saj je bilo zapisano, da »funkcija javnega tožilca predpostavlja ideološko in politično nevtralnost. Brž ko se pravosodni funkcionar pojavlja kot nosilec neke ideologije (v našem primeru domobranstva), ni več nobenega jamstva, da bo ta funkcija opravljena nadideološko in nadstrankarsko, da bo spoštovan zakon.« Pri tem je povedno dejstvo, da je na svojih položajih v samostojni Sloveniji ostala skoraj celotna pravosodna struktura, ki je bila pred letom 1990 v veliki meri med člani Zveze komunistov, mnogi med njimi pa so kršili človekove pravice in temeljne svoboščine.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 24. in 25. 7. 1991
• Slovenija in pika!, Boštjan Furlan , Ožbej Peterle , Marko Balažic. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2016
• Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 (3. dopolnjena izdaja), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30