Skoči do osrednje vsebine

9. 7. 1991: Sprejemanje brionske deklaracije: med Evropo, mirom in prihodnostjo

V slovenski stvarnosti je na današnji dan odmevalo predvsem dogajanje okrog Brionske deklaracije. Tako so hkrati potekali pogovori na različnih ravneh po Jugoslaviji in Evropi. V Sloveniji so pogajalci iz Brionov predsednikom strank predstavljali rezultate deklaracije, obenem sta zvezna odposlanca govorila o kršitvah slovenske strani. V Strasbourgu pa je Evropska skupnost debatirala o preprečevanju državljanske vojne v Jugoslaviji, kjer so kot rešitev videli ravno dogovor iz Brionov.
Zastava EU plapola v vetru. V ozadju stavba EP.

Evropska skupnost je debatirala o preprečevanju državljanske vojne v Jugoslaviji, kjer so kot rešitev videli ravno dogovor iz Brionov. | Avtor: artjazz/stock.adobe.com

Pogajalci predstavljali brionsko deklaracijo predstavnikom strank

Na današnji dan so se sestale parlamentarne stranke in usklajevale stališča o Brionski deklaraciji. Dileme o tem, ali naj Slovenija potrdi deklaracijo, dejansko ni bilo. Velike pa so bile razlike v pogledih na to, kaj deklaracija pomeni za Slovenijo. Milan Kučan je na predstavitvi pogajalcev predsednikom strank poudaril, da je morala Slovenija izbirati med vojno in mirom. Evropska trojka pa naj bi celo zahtevala moratorij na implementacijo Deklaracije ob neodvisnosti. France Bučar je dokument označil za enostransko evropsko deklaracijo, utemeljeno na ideji, da bo Jugoslavija ostala enotna. Na drugi strani pa je Lojze Peterle zagovarjal njena izhodišča, saj naj bi Slovenija tako ostala na evropskem vlaku ter bi zdržala tudi trimesečni moratorij. Podobno se je strinjal z deklaracijo tudi minister Rupel, medtem ko je obrambni minister Janša poudaril, da je Slovenija v prvem tednu vojne že imela vse meje, zdaj pa se Jugoslovanska armada konsolidira in srbizira.

Federalna poslanca v Sloveniji postavljala zahteve

Člana predsedstva Bogićević in Tupurkovski sta prišla v Ljubljano z namenom, da se seznanita, kako se uresničujejo sklepi zveznega predsedstva. Brionsko deklaracijo v vmesnem času pa je zvezno predsedstvo popolnoma ignoriralo. Bogićević in Tupurkovski sta v Slovenijo prišla z domnevnim seznamom kršitev premirja, ki naj bi jih zakrivila slovenska stran. Obenem pa so taktizirali glede Brionske deklaracije in čakali, kaj bo nanjo porekel slovenski parlament. Slovenska stran je na zvezno predsedstvo naslovila pismo, v katerem je predsednik Milan Kučan ugotavljal, da si Slovenija prizadeva za uresničitev obveznosti. Hkrati pa zvezni organi in armada očitno kršijo svoje obveznosti, ki so jih sprejeli z Brionsko deklaracijo. Največ časa na srečanju pa je bilo posvečenega vprašanju vračanja ter statusa vojnih ujetnikov in slovenskih vojakov, ki služijo v jugoslovanski armadi. Slovenska stran pa je odločno poudarila, da je nesprejemljivo, da se enote JA, ki so prišle v Slovenijo, zdaj vračajo v vojašnice znotraj območja Slovenije, saj bi se morale vrniti na svoje izhodiščne položaje.

Dialog o Jugoslaviji v Evropski skupnosti

V Strasbourgu je potekala razprava o Jugoslaviji. Nizozemski zunanji minister Van den Broek je čas svoje razprave, ki naj bi ga namenil gospodarski in politični uniji, raje namenil Jugoslaviji in dejal, da gre za največji izziv njegovega polletnega mandata na čelu ministrskega sveta. Po mnenju Van den Broeka je Brionska deklaracija zadnja možnost, sicer se bo v Jugoslaviji razplamtela državljanska vojna. Evropska skupnost je poudarila, da je po njihovo ključno, da zvezno predsedstvo vzpostavi nadzor nad armado in da vse sprte strani spoštujejo dogovor z Brionov. V izjavi je bilo rečeno še, da bo ES pomagala državljanom Jugoslavije na različne načine ne glede na to, ali se odločijo za konfederacijo ali samostojnost, vendar pa pričakujejo spoštovanje Brionske deklaracije.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  •   Delo, 9. in 10. 7. 1991.
  •   Dnevnik, 9. in 10. 7. 1991.
  • Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic: Slovenija in pika!, Ljubljana, Cankarjeva založba, 2016.
  • Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30