O Uradu za meroslovje
Koronavirus (SARS-CoV-2)
Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).
Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!
Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.
Meroslovje je ključni del tehniške infrastrukture, ki je potrebna za uspešen gospodarski, tehnološki in znanstveni razvoj Slovenije ter kakovostno in varno življenje prebivalcev. Predstavljamo Slovenijo v mednarodnih meroslovnih organizacijah in razvijamo področja, za katera smo odgovorni, na mednarodno primerljiv in prepoznaven način.
Vodstvo
Vizija in cilji
Na Uradu za meroslovje vzpostavljamo in vodimo nacionalni meroslovni sistem. Tako zagotavljamo mednarodno primerljivost in prepoznavnost, potrošnikom pa zaščito predvsem na področju varovanja zdravja, varstva okolja in splošne tehnične varnosti. S tem omogočamo slovenskemu gospodarstvu dosegati mednarodno konkurenčnost.
-
Strategija meroslovja v Republiki Sloveniji do 2025
Strategije in programi | Urad Republike Slovenije za meroslovje- Strategija meroslovja v Republiki Sloveniji do 2025 (pdf, 1,3 MB)
- Priloga k Strategiji meroslovja do 2025 (pdf, 1,4 MB)
Notranje organizacijske enote
-
Sektor za fizikalna merjenja
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Urad Republike Slovenije za meroslovjeGrudnovo nabrežje 17
1000 Ljubljana -
Sektor za nacionalne etalone in kemijska merjenja
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Urad Republike Slovenije za meroslovjeGrudnovo nabrežje 17
1000 Ljubljana -
Sektor za meroslovni nadzor
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Urad Republike Slovenije za meroslovjeGrudnovo nabrežje 17
1000 Ljubljana -
Sektor za kakovost meroslovnih procesov
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Urad Republike Slovenije za meroslovjeTkalska ulica 15
3000 Celje
Zgodovina Urada za meroslovje
Urad Republike Slovenije za meroslovje že več kot 200 let skrbi za točna in zanesljiva merjenja. Že Cesarica Marija Terezija je v času svojega vladanja v Avstro-Ogrski monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju meroslovja. Slovenija je tako že v 18. stoletju imela urejen meroslovni sistem, kjer je bilo poleg mer in merskih enot poskrbljeno tudi za primerno kontrolo in označevanje plemenitih kovin.
V Ljubljani so za nadzor trgovskega prometa, na Bregu ob Ljubljanici, že sredi 18. stoletja postavili javno tehtnico, v začetku 19. stoletja pa v okviru mitnice tudi mestno tehtnico za tehtanje blaga, ki so ga pripeljali v mesto. V letu 1877 je tako na naslovu »Na Prulah 17«, danes na Grudnovem nabrežje 17, že deloval meroizkusni oz. merosodni urad.
Po propadu monarhije leta 1918 se je urejanje merjenj nadaljevalo tudi v okviru Kraljevine SHS, ki je kmalu po ustanovitvi izdala razglas narodne vlade o prehodni upravi, v katerem je bilo zajeto tudi "meroizkustvo". Prav tako so bile v Jugoslaviji naloge na področju meroslovja v pristojnosti Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine z izpostavami v posameznih republikah.
Tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo področje meroslovja prepoznano kot ena od državotvornih nalog. Urad za standardizacijo in meroslovje (USM) je bil tako ustanovljen z razglasitvijo Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, dne 25. 6. 1991. Z ločitvijo standardizacije ter akreditacije leta 2001 se je meroslovni del urada preoblikoval v Urad RS za meroslovje, ki predstavlja slovensko nacionalno meroslovno institucijo ter sedaj kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljuje delo na področju meroslovja.
Že več kot 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merjenja (knjižica samo v tiskani obliki)