Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Na Uradu za meroslovje vodimo in razvijamo meroslovni sistem Republike Slovenije, vključno s sistemom ugotavljanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin.

Meroslovje je ključni del tehniške infrastrukture, ki je potrebna za uspešen gospodarski, tehnološki in znanstveni razvoj Slovenije ter kakovostno in varno življenje prebivalcev. Predstavljamo Slovenijo v mednarodnih meroslovnih organizacijah in razvijamo področja, za katera smo odgovorni, na mednarodno primerljiv in prepoznaven način.

Vodstvo

Vizija in cilji

Na Uradu za meroslovje vzpostavljamo in vodimo nacionalni meroslovni sistem. Tako zagotavljamo mednarodno primerljivost in prepoznavnost, potrošnikom pa zaščito predvsem na področju varovanja zdravja, varstva okolja in splošne tehnične varnosti. S tem omogočamo slovenskemu gospodarstvu dosegati  mednarodno konkurenčnost.

Notranje organizacijske enote

Zgodovina Urada za meroslovje

Urad Republike Slovenije za meroslovje že več kot 200 let skrbi za točna in zanesljiva merjenja. Že Cesarica Marija Terezija je v času svojega vladanja v Avstro-Ogrski monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju meroslovja. Slovenija je tako že v 18. stoletju imela urejen meroslovni sistem, kjer je bilo poleg mer in merskih enot poskrbljeno tudi za primerno kontrolo in označevanje plemenitih kovin.

V Ljubljani so za nadzor trgovskega prometa, na Bregu ob Ljubljanici, že sredi 18. stoletja postavili javno tehtnico, v začetku 19. stoletja pa v okviru mitnice tudi mestno tehtnico za tehtanje blaga, ki so ga pripeljali v mesto. V letu 1877 je tako na naslovu »Na Prulah 17«, danes na Grudnovem nabrežje 17, že deloval meroizkusni oz. merosodni urad.

Po propadu monarhije leta 1918 se je urejanje merjenj nadaljevalo tudi v okviru Kraljevine SHS, ki je kmalu po ustanovitvi izdala razglas narodne vlade o prehodni upravi, v katerem je bilo zajeto tudi "meroizkustvo". Prav tako so bile v Jugoslaviji naloge na področju meroslovja v pristojnosti Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine z izpostavami v posameznih republikah.  

Tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo področje meroslovja prepoznano kot ena od državotvornih nalog. Urad za standardizacijo in meroslovje (USM) je bil tako  ustanovljen z razglasitvijo Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, dne 25. 6. 1991. Z ločitvijo standardizacije ter akreditacije leta 2001 se je meroslovni del urada preoblikoval v Urad RS za meroslovje, ki predstavlja slovensko nacionalno meroslovno institucijo ter sedaj kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljuje delo na področju meroslovja.

Že več kot 200 let skrbimo za točna in zanesljiva merjenja (knjižica samo v tiskani obliki)

Predstavitvena zgibanka Meroslovje

Zgodovina meroslovja v Sloveniji (arhiv)