Kako je Slovenija zbirala in porabljala sredstva v preteklosti?
Gibanje prihodkov v preteklih desetih letih
V Sloveniji se je v preteklih desetih letih kombinacija davčnih stopenj in socialnih prispevkov gibala v razponu med 37 in 39 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Davčno breme je tako razmeroma stabilno. Razmeroma stabilna ostaja tudi struktura prihodkov. Delež davkov (brez prispevkov) je bil okoli 20–22 odsrotkov BDP. Prispevki za socialno varnost so predstavljali približno 15–17 odstotkov BDP. Največji del prihodkov vsakokrat prihaja iz DDV in drugih davkov na potrošnjo (okoli 13 odstotkov BDP), sledijo prispevki in davki na dohodek (okoli 8 odstotkov BDP).
Davčni prihodki so postopoma narasli v desetih letih z okoli 13,7 milijarde evrov (2014) na približno 23,5 milijarde evrov (2023). Leta 2024 so prihodki narasli za 10,8 odstotkov v primerjavi z letom 2023, predvsem zaradi začasnih ukrepov. Za financiranje obnove po poplavah leta 2023 je država za obdobje 2024–2028 dvignila davek od dohodka pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov. Dvignila je še davek na bilančno vsoto bank, ki znaša 0,2 odstotka (pred tem 0,1).
| Leto | Skupni prihodki (v mio €) | Davki (v mio €) | Prispevki (v mio €) | Davki (% BDP) | Prispevki (% BDP) |
|---|---|---|---|---|---|
| 2014 | 13.734 | 8.270 | 5.464 | 22 | 15.6 |
| 2015 | 14.642 | 8.541 | 6.101 | 22 | 15.7 |
| 2016 | 15.264 | 8.927 | 6.338 | 21.7 | 15.7 |
| 2017 | 16.091 | 9.344 | 6.747 | 21.7 | 15.7 |
| 2018 | 17.249 | 10.034 | 7.207 | 21.9 | 15.8 |
| 2019 | 18.175 | 10.452 | 7.723 | 21.8 | 16.1 |
| 2020 | 17.734 | 9.673 | 8.061 | 20.6 | 17.2 |
| 2021 | 20.028 | 11.282 | 8.746 | 21.6 | 16.8 |
| 2022 | 21.560 | 12.250 | 9.310 | 21.5 | 16.4 |
| 2023 | 23.490 | 13.312 | 10.178 | 20.8 | 15.9 |
Gibanje odhodkov v preteklih desetih letih
Trend kaže, da Slovenija ostaja visoko solidarna država, s poudarkom na socialni zaščiti in javnih storitvah.
Vplačila in črpanje evropskih sredstev preteklih desetih letih
Glavni vir prihodkov proračuna EU so prispevki držav članic, ki temeljijo predvsem na deležu njihovega bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je od vstopa v EU leta 2004 stalna neto prejemnica evropskih sredstev, kar pomeni, da iz proračuna EU prejemamo več sredstev, kot jih vanj vplačamo.
Čeprav Slovenija vsako leto več prejme kot prispeva, so zneski prejetih sredstev med posameznimi leti lahko precej različni. To je predvsem zato, ker so evropska sredstva namenjena sofinanciranju projektov, njihovo črpanje pa je tesno povezano z izvedbo teh projektov. Kadar se projekti izvajajo počasneje ali se začnejo z zamikom, je tudi črpanje sredstev nižje.
Črpanje sredstev je zato najbolj intenzivno v sredini in proti koncu vsakega sedemletnega finančnega obdobja EU, ko države pohitijo z izvajanjem projektov, da ne bi izgubile razpoložljivih sredstev. Takšna nihanja so torej normalen del evropskega proračunskega cikla.