Povračilo škode v gospodarstvu

Na podlagi sprejetega Programa odprave posledic škode v gospodarstvu bodo lahko oškodovana podjetja prejela pomoč v višini:

• do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano,
• do 45 odstotkov, če zavarovanja niso imela.

Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in škode zaradi izpada prihodka.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sicer določa, da bi lahko oškodovana podjetja, pod pogojem, da so na voljo proračunska sredstva, prejela pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano, in do 50 odstotkov, če zavarovanja niso imela.

Ukrep je namenjen:

• gospodarskim družbam,
• podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost,
• zavodom in zadrugam 

s sedežem v Republiki Sloveniji. 

Skladno s shemo državnih pomoči so izločena podjetja iz naslednjih dejavnosti:

• primarni sektor kmetijske proizvodnje,
• sektor ribištva in akvakulture, kakor ju določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije številka 1379/2013.

Pogoji

Oškodovanci morajo dokazati, da:

• so škodo utrpeli v prizadeti občini skladno s sklepom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). V tem trenutku URSZR ne navaja posameznih prizadetih občin, navaja zgolj regije skladno z regijskimi enotami URSZR. Kot potencialno prizadete opredeljuje občine v regijah: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodno Štajerska in Zasavje. Občine Ankaran, Piran, Koper in Izola ne sodijo med prizadete občine. Oškodovanci lahko pri svoji občini preverijo, ali šteje za prizadeto;
• so utrpeli škodo na strojih in opremi oziroma škodo, nastalo zaradi uničenja zalog, oziroma škodo zaradi izpada prihodka;
• zaradi posledic poplave v avgustu 2023 ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje.

Pomembne informacije

• Za oceno škode upravičencem ni bilo treba priložiti cenilnih zapisnikov in drugih potrdil. Rok smo, da bi upravičencem omogočili dovolj časa za pridobitev ustreznih uradnih dokazil o škodi, za en mesec podaljšali. Dokazila o dejanski škodi morajo oškodovanci na poziv ministrstva po novem posredovati do 22. aprila 2024. 
• Posredovana ocena škode je za vloge, ki smo jih v okviru 1. poziva prejeli do 1. septembra 2023 in v okviru 2. poziva do 1. decembra 2023, osnova za izdajo odločbe, izračun in izplačilo predplačila.
• Vsota vseh prejetih sredstev za odpravo škode v gospodarstvu ne sme preseči 100 odstotkov dejanske škode. S prejetimi sredstvi so mišljena sredstva predplačil in povračil, donacije, zavarovalnine in tudi druga sredstva države in občin za te namene.
• Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč prejemnikom pomoči po tem zakonu določa, da morajo prejemniki, ki so v letu 2023 ali za leto 2023 izplačali nagrad poslovodstvu, izplačali dobiček in poslovno uspešnost ter kupili lastne delnice in poslovne deleže, prejeta sredstva za odpravo posledic škode skupaj z obrestmi vrniti. 

Na ogled je spletni seminar s podrobnejšimi navodili in odgovori na pogosta vprašanja Katera dokazila so potrebna v postopku povračila škode?, ki ga je ministrstvo izvedlo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. 

Pomembne informacije so na voljo tudi v pripetih dokumentih Navodila za dokazovanje škode ter Pogosta vprašanja in odgovori glede postopka povračila škode.

Povračilo škode društvom in ustanovam

Na področju turizma je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prejelo dve oceni škode, na področju športa pa je prejelo 41 ocen škod. Za področje varstva potrošnikov ministrstvo ni prejelo ocene, za področje socialnih podjetij pa škode ni zbiralo, saj ni društev in ustanov, ki bi jim ministrstvo podelilo status društva ali ustanove v javnem interesu.

Višina povračila škode

Društvom in ustanovam, ki so utrpela škodo v avgustovskih poplavah in plazovih in so do 21. septembra 2023 na pristojna ministrstva oddala oceno škode (skladno z 71. členom ZIUOPZP), se bodo lahko dodelila sredstva za odpravo posledic škode največ v višini:

• 50 odstotkov škode na strojih in opremi
• ter 60 odstotkov škode, nastale zaradi poškodovanja ali uničenja zalog, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.

Ne glede na vir sredstev, ki jih društvo ali ustanova prejme za odpravo posledic škode, vsota teh sredstev ne sme biti večja od dejanske škode. Odločbo o dodelitvi sredstev za odpravo škode pri društvih in ustanovah bo izdalo Ministrstvo za javno upravo, kot ministrstvo pristojno za delovanje nevladnih organizacij. Ta odločba bo vsebovala tudi obveznosti v zvezi s poročanjem o porabi sredstev.

Potek postopka

1. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je Ministrstvu za javno upravo posredovalo prejeto dokumentacijo zgoraj omenjenih ocen škod.
2. Na podlagi skupne ocene škode pri društvih in ustanovah, ki je že bila potrjena s sklepom vlade, in dokumentacije oškodovancev bo Ministrstvo za javno upravo pripravilo program odprave posledic naravne nesreče pri društvih in ustanovah. Tega potrdi komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance, nato pa ga s sklepom sprejme vlada.
3. Ministrstvo za javno upravo bo upravičence obvestilo o roku za predložitev vloge, ki bo določen v programu odprave posledic škode pri društvih in ustanovah.
4. Ministrstvo za javno upravo bo na podlagi prejetih vlog pripravilo predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga predložilo v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode na stvareh.
5. Ministrstvo za javno upravo bo upravičence do sredstev obvestilo o svoji odločitvi z izdajo odločbe.
6. Upravičenci bodo morali Ministrstvu za javno upravo predložiti zaključno poročilo o porabi sredstev najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so jim bila dodeljena.

Ocena škode na poslovnih stavbah

Oceno škode na poslovnih stavbah so morala podjetja oddati občini na obrazcu, ki ga je objavila občina na svoji spletni strani. Gre za obrazec 4 iz Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, katerega najdete tudi ob kliku na storitev Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah (nižje na strani).

Ukrep je namenjen:

• fizičnim in pravnim osebam, ki so utrpele škodo v prizadetih občinah Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodna Štajerska in Zasavje.

Potek postopka

Fizične in pravne osebe, ki so utrpele škodo, so morale obrazce za prijavo škode oddati na občino, kjer so utrpele škodo. 

Hitrejše zaposlovanje tujih delavcev

Zakon za namen odprave posledic poplav in plazov omogoča hitrejši začetek dela delavcev, državljanov tretjih držav, ki za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, v poklicih, ki jih na trgu dela že zdaj primanjkuje. Gre za poklice, ki so obenem nujno potrebni za odpravo posledic poplav in plazov. Prav tako omogoča hitrejši začetek izvajanja storitev tujih delavcev, zaposlenih pri tujih delodajalcih, ki bodo za namen odprave posledic poplav in plazov v Sloveniji opravljali storitve (tako imenovani napoteni delavci).

Tuji delavci bodo lahko začeli z delom na podlagi dovoljenja, izdanega po mednarodnem sporazumu z Bosno in Hercegovino ali Srbijo, ki se skladno šteje kot soglasje za izdajo enotnega dovoljenja. Če Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) ne bo izdal dovoljenja po mednarodnem sporazumu z BiH ali Srbijo, bo dal soglasje k enotnemu dovoljenju.

Tuji delavec bo lahko prve tri mesece oziroma do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, delo opravljal že na podlagi izdanega dovoljenja po mednarodnem sporazumu z BiH ali Srbijo oziroma na podlagi soglasja ZRSZ in potrdila o vloženi vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, ki tujcu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.

Neomejen obseg začasnega in občasnega dela

Za obdobje od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023 nismo omejevali dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela upokojencev ter dohodka, kot je določeno v Zakonu o urejanju trga dela. V času veljave interventnega ukrepa so tako upokojenci, če so opravljali dela za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, lahko opravili neomejeno število ur. Ravno tako niso imeli omejitev pri dohodku.

Ukrep je trajal od 1. septembra do 31. decembra 2023.