Skoči do osrednje vsebine

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč omogoča, da se za odpravo posledic škode v gospodarstvu lahko namenijo sredstva v nepovratni obliki (kot subvencije) ali povratni obliki (kot posojila ali garancije), tako v obliki posojilnih skladov kot v obliki jamstvenih shem.

Povračilo škode v gospodarstvu

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč pod pogojem, da so na voljo proračunska sredstva, omogoča pripravo Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela pomoč v višini:

  • do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano,
  • do 50 odstotkov, če zavarovanja niso imela.

Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in škode zaradi izpada prihodka.

Ukrep je namenjen:

  • gospodarskim družbam,
  • podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost,
  • zavodom in zadrugam 

s sedežem v Republiki Sloveniji. 

Skladno s shemo državnih pomoči so izločena podjetja iz naslednjih dejavnosti:

  • primarni sektor kmetijske proizvodnje,
  • sektor ribištva in akvakulture, kakor ju določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1379/2013.

Pogoji

Oškodovanci morajo dokazati, da:

  • so škodo utrpeli v prizadeti občini skladno s sklepom Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). V tem trenutku URSZR ne navaja posameznih prizadetih občin, navaja zgolj regije skladno z regijskimi enotami URSZR. Kot potencialno prizadete opredeljuje občine v regijah: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodno Štajerska in Zasavje. Občine Ankaran, Piran, Koper in Izola ne sodijo med prizadete občine. Oškodovanci lahko pri svoji občini preverijo, ali šteje za prizadeto;
  • so utrpeli škodo na strojih in opremi oziroma škodo, nastalo zaradi uničenja zalog, oziroma škodo zaradi izpada prihodka;
  • zaradi posledic poplave v avgustu 2023 ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje.

Posredovanje obrazca za oceno škode

Oškodovanci, ki so želeli predplačilo v višini do 10 odstotkov ocenjene vrednosti, so morali poslati oceno škode na predpisanem obrazcu do 1. septembra 2023. Če do navedenega datuma niso uspeli predložiti obrazca za oceno škode, lahko tega še vedno posredujejo najkasneje do 20. septembra 2023, vendar v tem primeru niso upravičeni do izplačila predplačila.

Izpolnjen obrazec morajo oškodovanci poslati:

  • po elektronski pošti na naslov poplave2023.mgts@gov.si ali
  • po navadni pošti na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (z oznako »Poplave avgust 2023«),

Od ocene škode do izplačila

Vlada RS je z namenom zagotovitve čim prejšnje pomoči gospodarstvu in preprečitve povečanja že nastale škode v gospodarstvu po poplavah v avgustu 2023 omogočila predplačila sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

  1. Oškodovanci, ki so oddali oceno škode do 1. septembra 2023 in so se izjavili, da želijo predplačilo, bodo (po izvedbi vseh potrebnih postopkov) prejeli predplačila v višini do 10 odstotkov ocene škode. Ostali oškodovanci lahko oddajo oceno škode še do 20. septembra 2022 in bodo vključeni v skupno oceno škode.
  2. Po razglasitvi naravne nesreče s strani Vlade RS, bodo upravičenci s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pozvani, da predložijo dokazila o dejanski škodi (cenilni zapisniki, zavarovalne police in tako dalje).
  3. Hkrati s pozivom bodo na voljo tudi obrazci in navodila za dokazovanje škode. Informacije o metodologiji so že sedaj objavljene v navodilih za izpolnjevanje obrazca za oceno škode, saj je le-ta v pomoč tudi za pripravo ocene škode.
  4. Po predložitvi dokazil bo sledilo njihovo preverjanje, izdaja odločbe in izplačilo (pod pogojem, da bodo v proračunu zagotovljena sredstva). Kdor ne bo upravičen do sredstev, bo prejel sklep o zavrnitvi.

Pomembne informacije

  • Za oceno škode  upravičencem še ni treba priložiti cenilnih zapisnikov in drugih potrdil. Dokazila o dejanski škodi bodo morali posredovati vsi oškodovanci naknadno, na poziv ministrstva.
  • Posredovana ocena škode bo za vloge, ki smo jih prejeli do 1. septembra 2023, osnova za izdajo odločbeizračun in izplačilo predplačila.

Ocena škode društev in ustanov

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je začelo z ocene škode po avgustovih poplavah in plazovih pri društvih in ustanovah, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu s področij športa, turizma in varstva potrošnikov. Društva in ustanove pripravijo oceno škode na strojih in opremi, zalogah ter zaradi izpada prihodka na posebnem obrazcu. Rok za posredovanje ocene škode je sreda, 20. september 2023.

Izpolnjen obrazec z oceno škode pošljejo društva in ustanove, ki so nevladne organizacije v javnem interesu s področja

Oceno škode pri društvih in ustanovah, ki niso nevladne organizacije v javnem interesu, društva in ustanove oddajo  na Ministrstvo za javno upravo.

Pomembni roki

Pomembno je, da društva in ustanove posredujejo oceno škode do 20. septembra 2023, saj bo poročanje vplivalo na odločitev o potrebnih finančnih sredstvih in o potrebnih pravnih podlagah ter določitvi morebitnih upravičencev do povračila škode.

Ocena škode na poslovnih stavbah

Oceno škode na poslovnih stavbah morajo podjetja oddati občini na obrazcu, ki ga objavi občina na svoji spletni strani. Gre za obrazec 4 iz Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, katerega najdete tudi ob kliku na storitev Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah (nižje na strani).

Ukrep je namenjen:

  • fizičnim in pravnim osebam, ki so utrpele škodo v prizadetih občinah Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednja Slovenija, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severna Primorska, Vzhodna Štajerska, Zahodna Štajerska in Zasavje.

Potek postopka

Fizične in pravne osebe, ki so utrpele škodo, morajo obrazce za prijavo škode oddati na občino, kjer so utrpele škodo. Občine morajo zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo AJDA do 22. septembra 2023.

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Hitrejše zaposlovanja tujih delavcev

Zakon za namen odprave posledic poplav in plazov omogoča hitrejši začetek dela delavcev, državljanov tretjih držav, ki za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, v poklicih, ki jih na trgu dela že zdaj primanjkuje. Gre za poklice, ki so obenem nujno potrebni za odpravo posledic poplav in plazov. Prav tako omogoča hitrejši začetek izvajanja storitev tujih delavcev, zaposlenih pri tujih delodajalcih, ki bodo za namen odprave posledic poplav in plazov v Sloveniji opravljali storitve (tako imenovani napoteni delavci).

Tuji delavci bodo lahko začeli z delom na podlagi dovoljenja, izdanega po mednarodnem sporazumu z Bosno in Hercegovino ali Srbijo, ki se skladno šteje kot soglasje za izdajo enotnega dovoljenja. Če ZRSZ ne bo izdal dovoljenja po mednarodnem sporazumu z BiH ali Srbijo, bo dal soglasje k enotnemu dovoljenju.

Tuji delavec bo lahko prve tri mesece oziroma do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, delo opravljal že na podlagi izdanega dovoljenja po mednarodnem sporazumu z BiH ali Srbijo oziroma na podlagi soglasja ZRSZ in potrdila o vloženi vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, ki tujcu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.

Neomejen obseg začasnega in občasnega dela

Za obdobje od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023 ni omejitve dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela upokojencev ter omejitve dohodka, kot je določeno v Zakonu o urejanju trga dela. V času veljave interventnega ukrepa bodo lahko upokojenci, če bodo opravljali dela za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, lahko opravili neomejeno število ur, ravno tako ne bodo imeli omejitev pri dohodku.

Ukrep bo trajal od 1. septembra do 31. decembra 2023.