Zakon o zdravstveni dejavnosti

21. maja 2025 začne veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki prinaša pomembne izboljšave zdravstvenega sistema, saj bolj jasno opredeljuje javno zdravstveno službo, njene izvajalce in nepridobitnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ko izvajajo javno in tudi tržno zdravstveno dejavnost. Usmerjen je v večjo preglednost, izboljšanje učinkovitosti in predvsem pravičnost zdravstvenega sistema. Novela omogoča hitrejše in bolj kakovostne obravnave pacientov, hkrati pa skuša motivirati zdravstvene delavce, da delo opravljajo v javnih zavodih.

Kaj prinaša novela Zakona o zdravstveni dejavnosti?

Jasno opredeljuje javno zdravstveno službo, njene izvajalce in nepridobitnost javnih zavodov in koncesionarjev, ki so del javne zdravstvene mreže.

Presežek prihodkov nad lahko odhodki javni zavod oziroma koncesionar (velja le za dejavnost, ki jo opravlja na podlagi koncesije) porabi izključno za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, in sicer za:

• investicije v prostore in opremo (z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave),
• stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih,
• tekoče stroške poslovanja.

Dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti se povezujejo z vpisom v Poslovni register Slovenije.

Predvideva se sodelovanje vseh pristojnih institucij, s ciljem odpravljanja sive ekonomije, saj bo zdravstvena dejavnost pri subjektu, ki nima dovoljenja Ministrstva za zdravje, izbrisana iz poslovnega oziroma drugega ustreznega registra. O morebitnem odvzemu dovoljenja bodo obveščene vse pristojne inšpekcijske in druge službe. Vsak izvajalec mora imeti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Podatki o dovoljenju bodo javno objavljeni na spletni strani ministrstva.

Uvaja zdravstvene regije in predvideva povezovanje javnih zavodov za opravljanje skupnih zadev in uresničevanje skupnih interesov.

Zdravstvene regije so geografsko območje, ki pokriva več sosednjih občin. Oblikovane bodo na podoben način, kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za namen celostne zdravstvene obravnave in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev je predvideno medsebojno povezovanje javnih zavodov za opravljanje skupnih zadev (skupnih podpornih zadev ali skupnih podpornih zdravstvenih dejavnosti) z akti o ustanovitvi oziroma pogodbami o medsebojnem sodelovanju. Javni zavodi pa se bodo lahko pod določenimi pogoji za namen izvajanja zdravstvenih storitev pogodbeno povezovali tudi neposredno z zdravstvenimi delavci prek pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe.

Nadgrajuje pogoje za izdajo soglasij za delo izven javnega zavoda in sklepanja podjemnih pogodb.

Zaposleni v javnih zavodih lahko pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe sklepajo le pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa pri čistem zasebniku, torej za izvajanje samoplačniških storitev izven matičnega zavoda (razen v redkih izjemah).

Pogoji za izdajo soglasja so med drugim:

• javni zavod nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zaposlenega,
• delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti in ne odklanja nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo,
• delavec pridobi obrazloženo pozitivno mnenje vodje oddelka, da je izkazana polna delovna obremenitev v rednem delovnem času,
• delavec ne zavrača vključitve v programe za odpravo čakalnih dob, mentorstva pripravnikom oziroma specializantom, sodelovanja pri uvajanju novih zdravstvenih tehnologij,
• delavci s krajšim delovnim časom ne odklanjajo predloga delodajalca za zaposlitev za daljši delovni čas.

Soglasje za delo drugje je, ne glede na izpolnjevanje pogojev, lahko izdano za posebne primere zdravstvene dejavnosti oziroma storitev, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zavodu, storitve pri javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, mobilni paliativni tim, pri Rdečem križu Slovenije, Sloveniji transplant, Policiji, v enotah za zaščito, reševanje in pomoč ter vojaški zdravstveni enoti, dejavnosti medicine dela, prometa in športa, storitve s področja letalske medicine, za uvajanje novih zdravstvenih tehnologij pri drugem javnem zavodu ali prostovoljstvu (na primer pro bono ambulante).

Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo le s fizično osebo (zdravstvenim (so)delavcem), ne pa z gospodarsko družbo ali podjetnikom. Zavod mora pred sklenitvijo pogodbe opraviti analizo, s katero dokaže upravičenost sklenitve podjemne pogodbe. Sklepanje davčno razbremenjene pogodbe z lastnim zaposlenim je mogoče na primer za državne presejalne programe ali druge posebne programe, ki jih s sklepom določi minister za zdravje in kjer je zagotovljen vir financiranja. Ta ukrep je začasen in velja do konca leta 2028.

Opravljanje zdravstvenih storitev v okviru tržne dejavnosti je zdravstvenemu (so)delavcu dovoljeno le pri javnem zavodu, pri katerem je zaposlen, na podlagi podjemne pogodbe pri drugem javnem zavodu ali zaposlitve oziroma podjemne pogodbe pri koncesionarju pa le, kadar je storitev iz tržne dejavnosti mogoče opraviti istočasno oziroma s standardom, ki presega priznani standard.

Samoplačniške storitve morajo biti ločeno evidentirane in se lahko opravljajo le izven ordinacijskega časa, namenjenega za izvajanje pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Javni zdravstveni zavodi s pridobljenim nazivom kliničnosti lahko izjemoma sklepajo pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom za največ 40 odstotkov delovnega časa z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik, zaposlenimi pri zasebnikih, ki na določenih področjih v zdravstvu opravljajo nove metode zdravljenja. Takšna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev.

Bolj jasno ureja področje koncesij v zdravstvu.

Koncesijo veže na pravni status in dejanskega lastnika izvajalca zdravstvene dejavnosti v času izdaje koncesijske odločbe – če se ta spremeni, se koncesija odvzame. Ukinja avtomatično podaljševanje koncesij in določa postopek in pogoje za njihovo pridobitev, pri čemer se prehodno preveri možnost prevzema programa pri javnih zavodih.

Med pogoji za pridobitev koncesije sta med drugim tudi:

• da ima zaposleno najmanj takšno število zdravstvenega kadra, kot bo financirano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bo opravljalo koncesijsko dejavnost,
• da meri dnevno delovno obremenitev zaposlenih.

Pri podelitvi koncesije na primarni ravni ni več domneve o podanem soglasju ministra za zdravje v primeru molka organa, temveč je treba predmetno predhodno soglasje obvezno pridobiti.

Dejansko opravljanje koncesijske dejavnosti in njeno financiranje je neposredno vezano na obstoj in vsebino pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklene s koncesionarjem. Če koncesionar iz razlogov na njegovi strani pravočasno ne podpiše usklajene pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije o tem obvesti koncedenta, ki odvzame koncesijo po uradni dolžnosti.

Koncesionar bo moral do 31. marca vsako leto Ministrstvu za zdravje posredovati izkaz poslovnega izida za preteklo leto, na zahtevo koncedenta pa bo moral poročati tudi o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti.

Podatki o podeljenih koncesijah bodo javno objavljeni na spletni strani ministrstva.

Določa organizacijo in zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) in vanj vključuje vse zdravstvene delavce (ne le zdravnike), zaposlene v javni zdravstveni mreži.

V program zagotavljanja NZV se morajo vključevati zdravstveni delavci, zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu in koncesionarji oziroma zaposleni pri njem, če opravljajo take zdravstvene storitve, ki sodijo v okvir dejavnosti NZV. Obveznost vključevanja je določena na najmanj 24 ur mesečno. Izjeme glede tega so le varovane kategorije delavcev, ki ne opravljajo nočnega in nadurnega dela, delavci, ki so starejši od 55 let, pa se v program zagotavljanja NZV vključujejo na podlagi soglasja.

Uvaja merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih (so)delavcev.

To bo tudi podlaga za soglasja za delo izven matičnega javnega zavoda in sklepanje podjemnih pogodb. Merjenje bo zajemalo vse oblike dela in delovnega časa, veljalo bo tudi za koncesionarje (v delu opravljanja koncesijske dejavnosti). Enotno metodologijo merjenja bo določilo Ministrstvo za zdravje.

Natančno določa pogoje za imenovanje, razrešitev in pristojnosti direktorja, strokovnega direktorja in vodij organizacijskih enot v javnih zdravstvenih zavodih.

Pri tem je poudarek na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov – posebej se uvaja zahteva glede usposobljenosti s področja managementa v zdravstvu. Določa tudi, da mora biti direktor oziroma strokovni direktor v javnem zdravstvenem zavodu praviloma zaposlen za polni delovni čas, razen v izrecno določenih pogojih, ko so lahko na mestu direktorja zaposleni za najmanj 60-odstotkov oziroma skupaj najmanj 80-odstotkov polnega delovnega časa v zavodu.

Predvidena je možnost določitve najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru tržne zdravstvene dejavnosti.

Pristojnost za to določanje je na vladi. Višina cene je navzgor omejena, in sicer na 150 odstotkov cene, ki jo za to zdravstveno storitev sicer zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar ne manj kot 100 odstotkov te cene. Te cene bi veljale za vse, ki opravljajo te storitve tržno, torej javne zavode, koncesionarje ali čiste zasebnike. Ukrep je časovno omejen na največ 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja).