Izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko
Komponente in ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je s svojo vlogo v sistemu izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost prisotno v razvojnih stebrih C1 – Zeleni prehod in C5 – REPowerEU, in sicer v okviru petih komponent:
- C1K1 Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu,
- C1K2 Trajnostna prenova stavb,
- C1K4 Trajnostna mobilnost,
- C1K5 Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov,
- C5K17 REPowerEU.
Poleg zgoraj navedenega je Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko vključeno tudi v aktivnosti v okviru razvojnega stebra C2 – Digitalna preobrazba, in sicer v okviru komponente:
- C2K2 Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave.
Za razvojni steber C1 – Zeleni prehod je namenjenih 114,8 milijonov evrov nepovratnih sredstev ter 122,5 milijonov evrov posojil.
Za razvojni steber C5 – REPowerEU je za ukrepe namenjenih 122,17 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Dokumenti in podlage za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.
C1K1 Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu
Cilji komponente Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije so povečati rabo obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Reforme, ki podpirajo naložbe, vključujejo regulativne spremembe za izkoriščanje potenciala proizvodnje energije iz obnovljivih virov, krepitev elektroenergetskega omrežja in izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Naložbe se nanašajo na povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje izgub v električnem omrežju in spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost v industriji.
Ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko C1K1:
- Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji – reforma,
- Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije – reforma,
- Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije – naložba,
- Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije – naložba,
- Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje) – naložba.
C1K2 - Trajnostna prenova stavb
Cilj komponente je spodbujati temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu, da se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem.
Ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko C1K2:
- Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja – reforma,
- Trajnostna prenova stavb – naložba.
C1K4 - Trajnostna mobilnost
Velika odvisnost od cestnega prevoza in avtomobilov ter nizka stopnja uporabe javnega prevoza bistveno prispevata k emisijam ogljika v Sloveniji. Cilj reform in naložb komponente Trajnostna mobilnost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.
Ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko C1K4:
- Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa – reforma,
- Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva – reforma,
- Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu – naložba.
- Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.
- Digitalizacija cestne infrastrukture.
C1K5 - Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov
Načrt za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050, povečanjem produktivnosti materialov, spodbujanjem energetske učinkovitosti in ekoloških inovacij, izboljšanjem sistema ravnanja z odpadki in krepitvijo lesne predelovalne verige. Cilj komponente Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov je spodbujati prehod slovenskega linearnega gospodarstva na nizkoogljično krožno gospodarstvo v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 in novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.
Ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko C1K5:
- Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo – reforma.
C5K17 – REPowerEU
Cilj evropskega načrta REPowerEU je zmanjšati energetsko odvisnost od ruskih energentov ter hkrati pospešiti zeleni prehod s povečanjem rabe obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti, pospeševanjem prehoda na promet brez emisij in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Za dosego tega cilja so ključne dodatne zakonodajne spremembe na področju obnovljivih virov energije, ki bodo dodatno prispevale k izboljšanju umeščanja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije v prostor in k naložbam za povečanje deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji in končni rabi energije za prehod v podnebno nevtralno družbo. Na področju infrastrukture za alternativna goriva je potrebna dodatna nadgradnja zakonodaje, ki je načrtovana v okviru reforme komponente C1 K4 »Trajnostna mobilnost«, in sicer tako, da bo mogoče vzpostaviti sistem financiranja in dodeljevanja spodbud za pospešitev brezemisijskega prometa.
Ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost s področja Ministrstva za infrastrukturo in energetiko C5K17:
- Nadgradnja reforme spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji – reforma,
- Krepitev distribucijskega srednje in nizkonapetostnega omrežja električne energije – naložba,
- Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva – naložba,
- Nadgradnja spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu – naložba.
Zaščita finančnih interesov Evropske unije
Vsi udeleženci izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost morajo zagotavljati ustrezen in učinkovit sistem notranjih kontrol in druge mehanizme za zaščito finančnih interesov Evropske unije in države, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, dvojnega financiranja in nasprotij interesov.
Na tem mestu so zbrane informacije, ki so lahko udeležencem v pomoč pri izvajanju ukrepov za zaščito finančnih interesov Evropske unije.
Trajanje aktivnosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost
Izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost se zaključi 30. junija 2026.
Obveščanje in komuniciranje
Vsi udeleženci, vključeni v izvajanje načrta, z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in ostalim javnostim, navajajo izvor in zagotavljajo prepoznavnost sredstev EU, tudi tako, da na vidnem mestu prikažejo emblem EU z izjavo »Financira Evropska unija – NextGenerationEU«, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.
Več o obveznostih in nalogah udeležencev izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti je predstavljeno v Priročniku o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Dokumenti
C1K4 – Komponenta Trajnostna mobilnost: naložba "Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture"
Cilj projektov, ki so predvideni v okviru naložbe, je spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči. Izvedeni projekti so izboljšali dostopnost železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi.
Izbrani projekti so izboljšali prevozne storitve za potniški in tovorni promet, in sicer z izvedbo naslednjih projektov:
- Nadgradnja železniške postaje Grosuplje
Za izvedbo projekta, ki je bil zaključen julija 2022, je Evropska unija prispevala 13 milijonov evrov Mehanizma. Na železniški postaji sta bila zgrajena dva nova otočna perona z nadstreški in prenovljene tirne naprave. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, strešno kritino, stavbno pohištvo in obnovljeno čakalnico in sanitarije. Zgrajen je bil nov podhod z dvigali pod železniškimi tiri, ki omogoča dostop z obeh strani postaje ter dodatni podhod na območju Sončnih dvorov. Prav tako je bil zgrajen nov 24,52 metra dolg nadvoz, ki je izboljšal smerni potek glavnega prevoznega tira. Postavljene so bile protihrupne ograje v skupni dolžini 487 metrov.
- Nadgradnja železniške postaje Domžale
Za izvedbo projekta, ki je bil zaključen julija 2023, je Evropska unija prispevala 10,4 milijona evrov Mehanizma. Zgrajen je bil bočni in otočni peron v dolžini 160 metrov z nadstrešnicami. Prenovljenih je bilo 1360 metrov tirov in pet kretnic. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, streho in stavbno pohištvo ter obnovljeno čakalnico, blagajno, sanitarije ter tehnične prostore. Zgrajen je bil 31 metrov dolg podhod z dvigali pod železniškimi tiri, ki omogoča varen dostop do peronov in povezuje oba dela postaje. Nameščene so bile nove signalnovarnostne, telekomunikacijske in elektroinštalacijske naprave, urejeno je bilo novo parkirišče, kolesarnice ter avtobusno obračališče.
- Nadgradnja dela železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica)
Za izvedbo dveh projektov v skupni dolžini 16,5 km nadgrajene proge, ki sta bila zaključena maja 2025, je Evropska unija prispevala skoraj 92 milijona evrov Mehanizma. Nadgrajeni so bili odseki Ljubljana–Brezovica, Brezovica–Preserje in Preserje–Borovnica. Prenovljenih je bilo 34,93 kilometrov tirov, 41,14 kilometra vozne mreže za boljšo elektrifikacijo in zanesljivost prometa ter postavljenih 17,62 kilometra protihrupnih ograj. Nadgrajeno je bilo tudi postajališče Tivoli, zamenjan je bil most čez Mali Graben. Na prenovljenem postajališču Notranje Gorice je zagotovljena nova peronska infrastruktura. Zgrajen je bil 33,5 metra dolg nadomestni most v Notranjih Goricah, prenovljene so bile signalnovarnostne naprave. V sklopu prenove postaje Borovnica je bil zgrajen nov 160 metrov dolg bočni in 240 metrov dolg otočni peron z nadstrešnicami in pripadajočo opremo ter nov 24,3 metrov dol podhod. Postajno poslopje je dobilo novo fasado, obnovljeno čakalnico in sanitarije.
- Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek odseka Kranj-Jesenice-d.m)
Za izvedbo dveh projektov, ki je bil zaključen septembra 2022, je Evropska unija prispevala dobrih 100 milijonov evrov Mehanizma. Nadgrajeni so bili odseki Kranj–Podnart, Podnart–Lesce Bled, Lesce Bled–Žirovnica, Žirovnica–Slovenski Javornik in Slovenski Javornik–Jesenice, kar je več kot 32 kilometrov proge. Na odseku Kranj–Podnart je bila izvedena sanacija dotrajanih premostitvenih objektov, ukinitev nivojskega prehoda in gradnja novega podvoza Ovsiše pred postajo Podnart, izvedba protihrupnih ograj in nadgradnja elektro-napajalne postaje Kranj. Na odseku Podnart–Lesce Bled so bila obnovljena postajališča Otoče, Globoko in Radovljica, saniran predor Globoko in Radovljica, zgrajen nov podvoz v Zalošah in nov podhod v Radovljici. Na odsekih Lesce Bled–Žirovnica–Slovenski Javornik–Jesenice sta bili urejeni tudi postaji Žirovnica in Slovenski Javornik, saniran predor Žirovnica, izboljšano odvodnjavanje ter postavljene protihrupne ograje v dolžini 10,43 kilometra ter več podpornih zidov.
- Nadgradnja železniške postaje Ljubljana faza A (železniški nadvoz Dunajska)
Za projekt, ki se je zaključil aprila letos, je Evropska unija predvidela 33 milijonov evrov Mehanizma. Gradnja nadomestnega železniškega nadvoza je zajemala zamenjavo oziroma razširitev konstrukcije obstoječega nadvoza. Na nadvozu je nameščenih pet tirov, šesti tir pa bodo namestili ob izvedbi dvotirnosti gorenjske proge. Prilagojene so signalnovarnostne, telekomunikacijske naprave in stabilne naprave električne vleke. V okviru projekta je bila izvedena tudi poglobitev Dunajske ceste ter dodatna ureditev odvodnjavanja meteornih voda s črpališčem, za preprečitev poplavljanja Dunajske ceste.
- Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica
Za izvedbo projekta, ki je bil zaključen januarja 2025, je Evropska unija prispevala 40 milijonov evrov Mehanizma. Zgrajena sta bila dva nova perona z nadstrešnicami in nov 57 metrov dolg podhod z dvigali in stopnišči, ki potnikom omogoča dostop z obeh strani železniške postaje. Obnova postajnega poslopja je bila izvedena skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine in je obsegala prenovo tehničnih prostorov, čakalnice, blagajne ter delno obnovo fasade in nadstreška ob peronu. Nadgrajeni so bili tiri in tirne naprave v skupni dolžini nekaj manj kot sedem kilometrov. Zgrajena je bila nova nakladalna rampa za avtovlake, prenovljene so bile signalnovarnostne, telekomunikacijske in elektroinštalacijske naprave ter urejen sistem za obveščanje potnikov, novo parkirišče, novo avtobusno postajališče in zgrajena nova dostopna cesto v dolžini 250 metrov.
Nosilni organ: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
Izvajalec ukrepa in končni prejemnik sredstev: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
C1K4 – Komponenta Trajnostna mobilnost: naložba "Digitalizacija cestne infrastrukture"
Vzpostavljen je centraliziran sistem za nadzor državnega cestnega prometa z napredno tehnološko infrastrukturo za vizualizacijo podatkov. Cilj naložbe je zagotavljati zanesljive informacije o prometnem sistemu, da se izboljšata pridobivanje in izmenjava prometnih podatkov o stanju prometne infrastrukture in gibanju vozil v realnem času. Investicija je zagotovila boljšo interoperabilnost sistemov za upravljanje prometa, vzpostavljena je napredna IT infrastruktura za vizualizacijo podatkov, vključno s prikazom GIS podatkov oziroma zemljevida Slovenije. Ti podatki so dostopni vsem nadzornim centrom, ki bodo s svojimi sistemi usklajeno izvajali ukrepe za izboljšanje pretočnosti prometa in optimizacijo razmer v prometu.
- Digitalizacija 70 kilometrov cest
01/2021 – 3/2026
Naložba med drugim obsega:
- nadgradnjo optičnega omrežja in nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov o prometu v realnem času, vključno s simulacijskim orodjem za načrtovanje, nadzor in napovedovanje prometa na avtocestnem omrežju ter aplikativnimi orodji za uporabnike. Z omogočanjem prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času se pričakuje, da bo lahko upravljavec prometa preprečil nesreče in zastoje ter zmanjšal emisije.
- nadgradnjo Regionalnega nadzornega centra Ljubljana (DARS) in Centra za upravljanje in vodenje prometa (CUVP, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo), ki je pristojen za promet na državnih cestah. Vzpostavljena je nova strežniška infrastruktura in delovne postaje, nameščene so komponente KVM sistema, ki omogočajo centraliziran dostop do vseh aplikacij, ter del video stene, namenjene skupni rabi med DARS in CUVP. Celotna nadgradnja je prispevala k dvigu kakovosti storitev nadzora in vodenja prometa.
Nosilni organ in izvajalec ukrepa: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko
Končni prejemnik sredstev: Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Vrednost naložbe je ocenjena na 19,4 milijona evrov brez DDV, od tega predvidoma 12,515 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
