O mednarodnem letu zdravja rastlin 2020

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 razglasila leto 2020 za leto zdravja rastlin. S tem je vlade držav članic kot tudi Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Sekretariat Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC), s sedežem pri FAO, zavezala k proaktivnemu delovanju.

V tem letu je priložnost, da spregovorimo tudi o tem, kako pomembno je, da z ohranjanjem zdravih rastlin pripomoremo k zmanjševanju lakote, revščine, zaščitimo okolje in povečamo ekonomsko razvitost.

Zdrave rastline so osnovni pogoj za življenje,delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Rastlinske bolezni in škodljivci uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo ceno hrane ter ogrožajo razvoj gozdov. Trajnostno zdravje rastlin varuje okolje, gozdove ter biotsko raznovrstnost pred rastlinskimi škodljivimi organizmi, zmanjšuje učinke podnebnih sprememb in podpira napore za prenehanje lakote, podhranjenosti in revščine.

Zdravje rastlin je še posebej ogroženo v zadnjem času. Podnebne spremembe, človekova dejavnost, spremenjeni ekosistemi, zmanjšana biodiverziteta in nastajanje novih področij, kjer škodljivci lahko preživijo.

Trenutno je zaradi bolezni in škodljivcev rastlinskih vsako leto izgubljenih do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Milijoni ljudi zaradi tega nimajo zadosti hrane, izgube pa resno prizadenejo tudi kmetijstvo, ki je v revnih državah primarni vir zagotavljanja prihodka. Rastlinske bolezni in škodljivci se širijo na nova področja tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj, ki so se v zadnjem desetletju potrojila. Posledično nove bolezni in škodljivci rastlinske povzročajo veliko škodo domorodnim rastlinam in okolju.

Bolje je rastline obvarovati pred boleznimi in škodljivci rastlin kot uporabiti ukrepe za njihovo izkoreninjenje, ko se ti na določenem območju razmnožijo. Taki ukrepi tudi zahtevajo veliko časa in denarja. Za ohranjanje zdravja rastlin in obvladovanje škodljivcev se uporabljajo okolju prijazni produkti in postopki, npr. postopki integriranega varstva rastlin.

Določitev leta za mednarodno leto zdravja rastlin je predsedujočemu organu Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC) že v letu 2015 prva predlagala Finska. Julija 2017 je Konferenca FAO sprejela resolucijo v podporo tega predloga. »Škodljivi organizmi in bolezni nimajo potnih listov niti ne upoštevajo zahtev za priseljevanje, zato je preprečevanje širjenja takih organizmov v veliki meri mednarodna odgovornost, ki zahteva sodelovanje vseh držav. Zato je Finska predlagala, da se leto 2020 razglasi za Mednarodno leto zdravja rastlin,« je povedal Jari Leppä, finski minister za kmetijstvo in gozdarstvo.

Generalna skupščina Združenih narodov je zaprosila Svetovno organizacijo za kmetijstvo in okolje (FAO) Organizacijo  in Sekretariat (Mednarodne konvencije za varstvo rastlin (IPPC), da prevzameta vodilno vlogo pri usmerjanju dejavnosti, ter pozvala vlade držav, civilno družbo in zasebni sektor, da se aktivno udeležijo na svetovni, regionalni in nacionalni ravni. Mednarodna konferenca o zdravju rastlin v Helsinkih bo med tisoči dogodkov na temo zdravja rastlin, ki se bodo odvijali po vsem svetu, skozi vse leto 2020. 

IPPC je mednarodna pogodba, ki je bila uveljavljena leta 1952 in predstavlja okvir za varovanje svetovnih rastlinskih virov pred škodo, ki jo povzročajo škodljivi organizmi. Trenutno ima 183 držav pogodbenic. 

Slovenija se je pridružila 48 državam, ki so prve podprle predlog Finske, da se leto 2020 posveti ozaveščanju o pomembnosti zdravih rastlin in njihovem prispevku k doseganju ciljev trajnostnega razvoja družbe.

Sledili bomo posebnim ciljem Mednarodnega leta zdravja rastlin 2020 (IPPC)

1. Ozaveščanje javnosti in političnih odločevalcev na svetovni, regionalni in nacionalni ravni o zdravju rastlin.
2. Spodbujati prizadevanja za zdravje rastlin ob upoštevanju vse večje trgovine in novih bolezni in škodljivcev rastlin zaradi podnebnih sprememb.
3. Izobraževanja o zdravju rastlin.
4. Krepitev dialoga z vsemi deležniki.
5. Povečan pretok informacij o stanju zdravja rastlin v svetu.
6. Spodbude za vzpostavitve partnerstev za zagotavljanje zdravja rastlin na nacionalni, regionalni in svetovni ravni.

Preko aktivnosti skozi vse leto bodo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vse pooblaščene organizacije na področju zdravja rastlin seznanjali javnost ter pristopiti k razvoju učinkovitejših nacionalnih, regionalnih in globalnih politik, struktur in mehanizmov preprečevanja vnosa novih bolezni in škodljivcev rastlin.

Pomembnost ohranjanja zdravih rastlin je Republika Slovenija opredelila tudi v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 (Uradni list RS, št. 17/19). Slovenija bo v tem času dejavna pri razvoju globalnih strateških tem glede varstva rastlin v EU, ki se nanašajo tako na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi kot na povečana tveganja za prenos bolezni in škodljivcev rastlin. V okviru Mednarodnega leta zdravja rastlin 2020 bo javnost seznanjena s pomenom zdravih rastlin za pridelavo varne hrane in krme ter za ohranitev rastlinskih vrst, pomembnih za preživetje človeka in živali. Velik poudarek bo na preventivi in trajnostnem varstvu zdravja rastlin v okviru zagotavljanja prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter hitrega odzivanja in ukrepanja ob pojavu novih vrst škodljivih organizmov.

Zakaj je zdravje rastlin pomembno na globalni ravni

Rastline so življenje

Rastline proizvedejo do 80 odstotkov hrane, ki jo pojemo in 98 odstotkov kisika, ki ga dihamo.

Škoda zaradi bolezni in škodljivcev rastlinskih

Bolezni in škodljivci rastlin povzročajo izgubo kmetijskih pridelkov v višini do 40 odstotkov, izgube v trgovini s kmetijskimi izdelki pa presegajo 220 milijard ameriških dolarjev na leto.

Ekonomski učinki

Letna vrednost trgovanja s kmetijskimi pridelki se je potrojila v zadnji dekadi, največ v državah s hitro rastočim gospodarstvom in v državah v razvoju. Danes dosega vrednost 1,7 milijard ameriških dolarjev.

Večje zahteve po hrani

Po ocenah Svetovne organizacije za kmetijstvo (FAO) se mora kmetijska proizvodnja do leta 2050 povečati za 60 odstotkov, da bo lahko prehranila večjo in na splošno bogatejše svetovno prebivalstvo.

Podnebne spremembe

Zaradi podnebnih sprememb se zmanjšuje ne le količina  pridelkov, ampak tudi njena hranilna vrednost. Zaradi klimatskih sprememb se vedno več bolezni in škodljivcev rastlinskih pojavlja prej in na krajih kjer prej niso bili prisotni.

Koristne žuželke

Koristne žuželke so pomembne za zdravje rastlin kot opraševalke, ohranjajo škodljivce pod nadzorom, ohranjajo zdrava tla, ohranjajo hranila ter sodelujejo v procesu recikliranja hranil. Številčnost žuželk se je zmanjšala za 80 odstotkov v zadnjih 25 do 30 letih.

Lačne žuželke

Milijon kobilic lahko poje tono hrane na dan in največji roj lahko poje več ko 100 000 ton vsak dan, kar je dovolj, da bi prehranili tisoče ljudi v enem letu.